Veliko tkiv in organov v vašem telesu ima zavidljivo dolgo garancijo. Če z njimi ravnate po navodilih, lahko garancijski list uveljavljate do smrti.
Če bi bili ljudje podobni velikim
močeradom, bi neprevidni mizar, ki vam je po meri izdeloval knjižno omaro, na roki še zmeraj imel celotno garnituro prstov. Toda prav kmalu po tem, ko so se naši prvobitni predniki izkopali iz blata, je bila obnova delov ali celo celih udov izločena iz naše genetske knjižice. Žal.
Dobra novica: naša telesa so ohranila nekatere pomembne popravljalne mehanizme, tako da nam regeneracija le ni povsem tuja. To imenitno sposobnost smo z razvojem postopoma izgubili, razen v določenih vrstah tkiv. Katerih?
To so: arterije, koža, jetra, pljuča, prebavna cev in določeni deli možganov. Vsi so se sposobni nenehno obnavljati – če ste seveda zdravi. V teh organih oziroma tkivih vlada princip t. i. nepretrganih vzdrževalnih del (obnove).
Ves proces poteka podobno kot vzdrževalna dela na vašem avtomobilu. Še preden zmanjka olja v rezervoarju, dolijete svežega. Ko zadnja luč ne sveti več, jo zamenjate z novo. Če sklopka ne dela dobro, jo popravite. Podobno je z vašim telesom. (Nekaj delov, z jetri in poškodovanimi konicami prstov vred, lahko celo ponovno zraste. Raziskave nakazujejo, da pri tem igrajo ključno vlogo izvorne oziroma zarodne celice. )
Skrbeti morate za to, da ima vaše telo nenehno na voljo vsa orodja in rezervne dele za samopopravila. Včasih je to preprosteje od rutinskega pregleda stroja. Preberite si, kako se zacelijo zlomljene kosti, napravijo obvodi okoli zamašenih žil, klijejo nove možganske celice …
Vaše arterije
Okvara: Zožene krvne žile.
Naravni obrambni mehanizem: Ko se vaše žilne cevi začnejo mašiti kot Zaloška cesta v prometni konici dneva, lahko vaš sicer zdrav organizem obvlada “promet” s širjenjem obstoječih arterij in celo z rastjo novih. Ta naravni proces se imenuje angiogeneza.
Kako deluje?
Povezave med žilami, imenovane arterijske anastomoze, navadno oskrbujejo s krvjo zgolj omejene dele organov. Taki deli žilne mreže imajo podoben videz kot izvozi z avtoceste na običajno cesto. Ti izvozi (anastomoze) so z majhno preobrazbo sposobni prevzeti odgovorno nalogo hitre ceste in postati ena izmed glavnih oziroma ključno pomembnih žil za prehrano tkiv in organov.
Celice v žilni steni so sposobne zaznati ustrezne stresne situacije, ki v njih nemudoma sprožijo odgovor: razširitev žilne anastomoze. Po njej lahko kri obide zoženi predel glavne arterije in tkivom priskrbi zadostno količino krvi s kisikom in z drugimi nujno potrebnimi snovmi za nemoteno delovanje.
Kaj lahko napravite samiI?
Ohranite svoje cevi čiste. Holesterol lahko v krvnih žilah močno ovira naravne popravljalne mehanizme. Raziskovalci s harvardske univerze so med seboj podrobno primerjali tkiva dveh skupin bolnikov, ki so preživeli operacijo na odprtem srcu: v prvi skupini so imeli zamašene žile, v drugi pa ne zožene ne zamašene.
Ugotovili so, da se zožene in zamašene arterije niso sposobne odzvati na rastne signale telesa. Z drugimi besedami: angiogeneza ni mogoča, če so celice v steni krvne žile nabite s presežkom holesterola. Zato imejte vrednosti svojega holesterola trdno na vajetih.
Vzdržujte lastne obvoze v dobri kondiciji s tekom, kolesarjenjem, plavanjem – s čimer koli, kar vam požene kri po telesu. Dolgoletni napori raziskovalcev so postregli z odkritjem endostatina, posebne rastne substance, ki sodeluje pri rasti arterij.
V nedavni raziskavi so ugotovili, da je količina omenjene substance v skupini zdravih prostovoljcev, ki so na traku za tekanje tekli 10 minut s povprečno hitrostjo 8 kilometrov na uro, narasla za 73 odstotkov. Še bolje: učinek je trajal do dve ur po vadbi in bolj ko so se posamezniki trudili, več endostatina se jim je sprostilo v krvni obtok.
Nekega dne bo morda pravi mali čudež napravila ena sama injekcija. Strokovnjaki z univerze v Cincinnatiju so trem bolnikom z boleznijo srca in ožilja vbrizgali t. i. rastno substanco FGF1. To je ena od substanc, ki naj bi sprožale angiogenezo.
Po treh mesecih so pri vseh treh opazili rast novih arterij in s tem povezano boljšo prekrvitev določenih delov tkiv. Šlo je za zelo majhne in tanke “vejice” arterij, ki so rasle v določen predel tkiva in so bile navzven podobne košatemu grmu. Nekateri ljudje naj bi imeli lastno sposobnost podobne samoobnove. Iz zgolj raziskovalnih vod naj bi tak način uporabe rastnih substanc splaval že čez kaki dve leti.
Vaše kosti
Okvara: Zlomljena kost.
Naravni obrambni mehanizem: Kost nikakor ni mrtvo tkivo. Proces celjenja zagotavljajo živi delci kosti, posebne celice, ki se nahajajo v kostnem matriksu. Matriks, ki gradi pravzaprav večino kosti, ni nič drugega kot lahek, a izredno trpežen kalcijev karbonat.
V žepkih znotraj matriksa so žive celice, z osteociti vred. Mlajša oblika teh celic so aktivni osteoblasti. Ti so najbolj pridni. Kadar si zlomite kost, se sprostijo iz žepkov in začnejo graditi novo kostnino.
Kaj lahko napravite sami?
Hrustajte zelenjavo. Z njeno pomočjo boste obnovili in zapolnili zaloge vitamina K, elementa, ki bo pomagal umestiti kostne celice na pravo mesto in tako pripomogel k hitrejši gradnji stebrov nove kostnine. Že samo ena porcija špinače ali brokolija preseže vaše priporočene dnevne potrebe po vitaminu K.
Zelo veliko ga vsebujejo tudi avokado, paradižnik in banane. Še nikoli niste slišali za vitamin K? Nas ne preseneča: strokovnjaki so namreč odkrili, da manj kot 50 odstotkov moških med 18 in 44 letom starosti zadovolji dnevne potrebe telesa po tem vitaminu. Domnevamo, da zaradi nevednosti.
Ne poistovetite se z lenivcem. Zlomljena kost niti slučajno ne sme biti krinka ali izgovor za 6-mesečno hrustanje kikirikijev in pitje piva v kavču pred televizijo. V določeni fazi celjenja morate kost začeti seznanjati z dejstvom, da bo enkrat morala biti kos velikim telesnim obremenitvam.
Z minimalno obremenitvijo dobijo aktivne kostne celice signal, naj še hitreje izločajo in nalagajo novo nastajajočo kostnino. Večina zlomov je za minimalno obremenjevanje zrela po šestih tednih mirovanja.
Na začetku npr. z zlomljeno roko stiskajte mehko žogico ali opravljajte predpisane vaje kroženja v ramenskem sklepu pri poškodbi rame. Pozneje lahko izvajate 15 do 20 ponovitev težjih vaj večkrat na dan. Pomembno vodilo: tudi zadnjo ponovitev vaje morate izvesti brez bolečine.
Uporabite ultraplan. Če ste profesionalni športnik in se morate čim prej vrniti na trening, lahko poskusite z uporabo posebne ultrazvočne naprave, s pomočjo katere naj bi se zlomljena kost celila celo 38 odstotkov hitreje.
Vaša jetra
Okvara: Poškodovano jetrno tkivo. Kot posledica dolgih let popivanja. Ali samo občasnega krokanja.
Naravni obrambni mehanizem: Jetra so eden izmed redkih organov v telesu, ki imajo odlično sposobnost popolne regeneracije po tem, ko del jetrnega tkiva popolnoma propade (proces se imenuje nadomestna hipertrofija). T
oda ta mehanizem deluje le, če jeter ne zalijete z alkoholom vse do ciroze, kronične in nepopravljive jetrne okvare, pri kateri normalno jetrno tkivo nadomešča nefunkcionalno brazgotinsko.
S pijačo zato nikakor ne pretiravajte. Ne popijte več kot 14 enot alkohola na teden ali več kot 5 enot ob enkratni priložnosti (enota pomeni 1 malo pivo, 1 deciliter vina ali 1 šilček žganja).
Kaj lahko napravite sami?
Skrbite za ravnovesje v jetrih. Jetra so kot spužva, polna kemikalij. Posebna sestavina, imenovana glutation, skrbi za to, da snovi ves čas ostajajo v ravnovesju. Ne samo da skrbi za razstrupljanje toksičnih snovi v telesu, ki potujejo skozi jetra, ampak ima tudi ključno vlogo pri procesu regeneracije jeter.
Raziskovalci z univerze v južni Kaliforniji so ugotovili, da podgane, ki niso sposobne tvoriti glutationa, tudi nimajo sposobnosti obnove jetrnega tkiva.
Strokovnjaki še ne vedo natančno, kakšen je mehanizem delovanja glutationa in kakšen je podroben proces regeneracije. To je za zdaj črna skrinjica v jetrih, ki je ni uspelo odpreti še nikomur. Znano je, da glutation sodeluje pri rasti celic in tudi pri njihovem umiranju.
Nasvet za vse, ki radi pogosto globlje pogledate v kozarec: goltajte folno kislino in vitamine kompleksa B. Vaša jetra (in zaloge glutationa) si bodo tako laže opomogla.
Vaše črevo
Okvara: Izčrpanost črevesja.
Naravni obrambni mehanizem: Če mučite svoje črevo z alkoholom, na ražnju pečeno hrano ali z obojim hkrati, bo notranja plast črevesja čez čas enostavno odstopila od podlage. Celice notranje strani črevesne cevi imajo kratko življenjsko dobo in se zelo hitro obnavljajo. Vsaka celica opravlja svoje grdo in nečedno delo samo nekaj dni, nato odstopi prostor mlajši, bolj zagnani in nadebudni kolegici.
Kaj lahko napravite sami?
Črevesni steni privoščite nekaj grobe obdelave in pospešili boste hitrost menjavanja utrujene črevesne straže. Če je v vaši prehrani dovolj “grobe hrane”, boste s tem pomagali k odstranjevanju starejših, manj učinkovitih črevesnih celic. Na vašem dnevnem jedilniku naj bo redno od 25 do 30 gramov vlaknine.
Dan začnite s polnozrnatimi žitaricami, ne pozabite na polnozrnat kruh v času kosila, čez ves dan pa uživajte čim več sadja in zelenjave. Zdravniki vam bodo priporočali tudi uživanje otrobov, saj ti napravijo blato mehko in voluminozno. Slastno!
Vaši možgani
Okvara: ”Osmojena” siva možganovina.
Naravni obrambni mehanizem: Dolga leta je veljalo prepričanje, da telo preneha izdelovati nove živčne celice v puberteti, kar naj bi pomenilo, da se že v srednješolskih letih začne počasno, dolgotrajno, a vztrajno odmiranje možganskih in drugih živčnih celic. K sreči se je izkazalo, da so bile to zgolj napačne domneve. Možgani so samo eden izmed pomembnih organov v telesu, ki se ob poškodbi trudijo popraviti same sebe. Podobno kot se celi koža po vreznini.
Kaj lahko napravite sami?
Spravite telo v pogon. Študije na živalih so pokazale, da telesna vadba spodbuja tvorbo novih živčnih celic (nevrogenezo) v dveh ključnih področjih možganov: v hipotalamusu, ki sodeluje pri učenju in tvorbi novega spomina, ter v vohalni izboklini (olfaktornem bulbusu), kjer je center za voh. Raziskave so sicer naredili na podganah, toda kar je dobro za glodalce, je načeloma dobro tudi za možgane. Bodite telesno aktivni vsaj 30 minut na dan 2- do 3-krat na teden.
Vaša pljuča
Okvara: Zamašene poti za izmenjavo zraka. Krivec? Cigaretni dim, smog ali kako drugače onesnaženo bivalno okolje.
Naravni obrambni mehanizem: Pljuča so opremljena z odličnim sistemom za samostojno čiščenje. Toda tudi še tako odličen sistem odpove, če je preobremenjen z dimom in smogom.
Notranjost vaše dihalne cevi je gosto posejana s cilijami, drobnimi laski, ki nenehno utripajo navzgor proti ustom. S tem uspešno čistijo dihalne poti in s še zapletenejšim mehanizmom pomagajo čistiti drobne pljučne vrečice ali alveole.
Zapletena čistilna naprava torej iz celotnega dihalnega vejevja odstranjuje strupene onesnaževalce in jih pošilja navzgor proti sapniku.
Tam se oblikuje grozljiva gmota sluzaste nesnage, ki jo v končni fazi izkašljate na plano in bi vam morala biti v opozorilo, kako grdo ravnate z lastnimi pljuči, edinim organom, ki vam omogoča dihanje in s tem življenje. Pljučna čistilna naprava deluje na principu pomičnih stopnic za umazano sluz. Predstavlja glavno in zelo učinkovito obrambo pred onesnaževalci iz okolja.
Po nekaj dneh ali tednih, ko boste končno ugasnili svojo zadnjo cigareto, se boste dejansko začeli počutiti bolje. Šele takrat boste začeli izkašljevati vso svinjarijo, ki se vam je leta in leta zaradi grde razvade nabirala v dihalih.
Kaj lahko napravite sami?
Telovadba bo pomagala, da se boste znebili velikih neokusnih kep svinjarije iz pljuč takoj po tem, ko jih ne boste več dan za dnem dušili v cigaretnem dimu. Retinojska kislina ali vitamin A naj bi pomagala pri obnovi pljučnega tkiva.
V neki raziskavi so namreč ugotovili, da so se laboratorijskim miškam in podganam z emfizemom (kadile so majhne tanke cigarete) po zdravljenju z retinojsko kislino in vitaminom A obnovile najmanjše dihalne poti in da je bila izmenjava kisika in ogljikovega dioksida tako dobra kot v stanju pred emfizemom.
Jejte korenje, sladki krompir ali mango in zadovoljili boste dnevne potrebe po vitaminu A in retinojski kislini.
Lea Gril
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?