Vegetarijanstvo je vedno dobra izbira, saj nehote začnemo jesti bolj zdravo, še posebej, če se znamo ogniti nezdravim slaščicam. Presna hrana pa je že bolj pogumna izbira, za katero mora človek zbrati kar nekaj volje. Za nekaj strokovnih pojasnil o presni prehrani smo poprosili kar strokovnjakinjo, certificirano nutricionistko Karlo Klander.
Presna hrana – zdravi užitki brez slabe vesti
Uživanje presne hrane je že nekaj let zelo priljubljeno, a še vedno velika večina ljudi sploh ne ve, kaj to obsega in zakaj je tako pomembno. Torej, kaj sploh je presna hrana in zakaj se toliko govori o njej?
Presna hrana so toplotno neobdelano, surovo, sveže ali posušeno sadje, sveža ali posušena zelenjava, kalčki, oreščki, semena, alge, začimbe in trave. To je pravzaprav vsa hrana, ki ni bila obdelana z več kot 42 stopinjami Celzija, s tem pa ohranja večino svojega bogastva encimov, vitaminov, mineralov, kisika in drugih hranil. Kar nekaj ljudi se prehranjuje izključno s presno hrano ali pa z visokim deležem te ter se lahko pohvali z odličnim zdravjem, obiljem energije, vitkostjo, mladostnostjo, visokimi umskimi sposobnostmi, večjo budnostjo in jasnostjo, večjo kreativnostjo itd.
Presna hrana vsebuje obilje hranil, ki se s kuhanjem, praženjem, pečenjem ipd. popolnoma ali pa v visokem odstotku uničijo. Pri tem imamo v mislih vitamine, minerale in različna druga fitohranila, encime, klorofil, kisik itd. Ali je to sploh pomembno? Zelo!
Stres in toksično breme
Živimo v času, ko je stres nekaj normalnega in brez njega skoraj ne mine vsakdan. Poleg tega je sodobni človek poskusni zajček, saj je vsak dan obdan z ogromno različnimi toksini, ki v času naših babic niso obstajali. Sodobni človek živi pod tolikšnim toksičnim bremenom, kot ni še nikoli v zgodovini človeštva.
Rezultati tega se kažejo na prav vsakem koraku v obliki palete različnih bolezni (ki prizadenejo tudi mlajše), prezgodnjem staranju, z razpoloženjskimi motnjami, v debelosti itd. Da se lahko spopadamo s takšnimi bremeni, je zelo pomembno, da zaužijemo čim več hranil. Če se hranimo skoraj izključno z industrijsko predelano, kuhano, pečeno in na druge načine spremenjeno hrano, hranil dobimo le še za vzorec.
Rešitev je kot na dlani – redno in čim pogostejše uživanje presne hrane. Pa ne kakršnekoli! Naj bo ekološka, saj vsebuje bistveno več hranil od konvencionalno pridelane, zelo pomembno pa je tudi, da je čim bolj sveža; torej, če je le mogoče, lokalno pridelana. Živila namreč zelo hitro izgubljajo hranila. Ugotovili so, da na primer zelena solata po tem, ko jo odrežemo, v 30 minutah izgubi kar 50 odstotkov vitaminov. Je treba sploh še kaj dodati?
Vlaknine in voda
Presna hrana vsebuje tudi ogromno vlaknin in vode, oboje pa je med drugim pomembno za dobro in učinkovito prebavo. Tisti, ki pojedo veliko sadja in zelenjave v presni obliki, ne poznajo zaprtja in podobnih težav z izločanjem. Ravno tako je njihovo črevo bolj čisto, saj vlaknine iz žive hrane delujejo kot metla, ki pometa črevesne stene. To pa ob uživanju obilja predelane in mastne hrane, živalskih beljakovin, glutena in sladkarij pride še kako prav!
Presna prehrana je tudi naš čudoviti zaveznik med razstrupljanjem in hujšanjem. Telo se najbolj učinkovito razstruplja, če dnevno zaužijemo čim več svežega, surovega sadja in zelenjave. Surova hrana vsebuje veliko vitaminov, mineralov, encimov in drugih snovi, ki pospešujejo razstrupljanje. Poleg tega vsebuje veliko vode, ki pomaga odplavljati toksine iz telesa. Če bomo zaužili tudi čim več zelenolistnate zelenjave, ki je zakladnica klorofila, pa lahko računamo na to, da smo zase storili še nekaj več. Zelenolistnata zelenjava je pomočnica pri razstrupljanju, ki si zasluži zlato medaljo. Uživamo jo v obliki solat, odlična pa je v t. i. zelenih kašastih sokovih ali, bolj priljubljeno, zelenih smutijih.
Okusna in polna slastnih presenečenj
Presna hrana pa ne vpliva samo na zdravje, dobro počutje in vitkost, ampak je tudi izredno okusna in polna slastnih presenečenj. Če govorimo o presni hrani, nimamo v mislih le vsakodnevnega uživanja solat in sadja, kar za še tako zagnanega iskalca zdravja kaj kmalu postane resen izziv.
Poznamo paleto čudovitih presnih jedi, ki prepričajo še tako zahtevnega in izbirčnega gurmana. V presni kuhinji namreč pripravljamo različne presne juhe, omake in pomake, zavitke, krekerje, kruhke, špagete, pite, polpete itd. Vse te dobrote pripravljamo izključno iz surovih sestavin, včasih pa si pomagamo še s sušilnikom oz. dehidratorjem, ki okus in pestrost presne hrane še obogati, poleg tega pa jo pogreje v dneh, ko potrebujemo nekaj toplega.
Če govorimo o presnih kulinaričnih užitkih, je treba omeniti t. i. presne sladice. To so sladke dobrote, ki so pripravljene brez kakršnegakoli kuhanja ali pečenja. V nasprotju z navadnimi sladicami presne ne vsebujejo moke, sladkorja, jajc, masla oziroma margarine, umetnih dodatkov ipd. Poleg vsega pa so neredko celo veliko boljšega okusa, kot so navadne sladice, in prepričajo vsakega sladkosneda!
Presne sladice lahko brez težav in 'sladkotožja' zamenjamo za navadne sladice, saj lahko tako pripravimo karkoli: torte, čokolado, piškote, zavitke, bombone, pudinge, sladoled, gibanico, energijske ploščice, prelive, smetano itd. Poleg tega pa se nam še ni treba obremenjevati s tem, ali se bomo zredili, si nakopali zdravstvene težave ipd.
Strokovnjaki za presno prehrano priporočajo, da dnevno zaužijemo vsaj od 50 do 75 odstotkov hrane v presni obliki. To naj bi bila optimalna prehrana za močan imunski sistem, vitkost, dobro počutje itd. Če bi uživali presno hrano v tem odstotku, je to približno 1,5 kuhanega obroka dnevno. Če je to za nas prezahtevno, naredimo toliko, kot pač lahko.
Če bi se radi naučili priprave enostavnih, hitrih in zelo okusnih presnih jedi in sladic, se nam lahko pridružite na naših praktičnih delavnicah. Termine in lokacije v vaši bližini boste našli na moji spletni strani www.karlaklander.com/sl.
