Začetek največje revolucije tega stoletja v medicini.

23. 2. 2006
Deli

Medicinski znanosti se obeta, da bo kmalu znala popraviti srce. Raziskovalci poročajo o uspešnih posegih vbrizganja zarodnih celic v srce, s čimer se regenerirajo srčne mišične celice.

Ljudje v najrazvitejših državah čez nekaj let ne bodo več umirali zaradi srčne kapi.

Ne, ta trditev ne sodi v znanstveno fantastiko. Niti ni izraz fata­lizma, češ da bodo vsi že prej umrli … Take trditve se širijo iz znanstvenih centrov za genetske, kemij­ske in tehnološke inovacije. Obljubljajo nam, da bodo z zemeljskega po­vr­š­ja zradirali morilca števil­ka ena v zahodnem svetu.

“Čez deset let ne bo več srčnega infarkta, ” trdi zdravnik Eric Topol, eden od vrhunskih ameriških kardiologov, zaposlen v clevelandski bolnišnici, ki sodi med najboljše kardiološke centre v ZDA. “Zdaj smo že skoraj na meji, ko ga lahko odpravimo. Smo na točki, ko lahko z gotovostjo trdimo, da se začenja naj­večja medicinska revolucija v našem stoletju. ”

Možnost izkoreninjenja smrtne, skrivnostne ishemične srčne bolezni je res dobra novica. V tem trenutku si verjetno le redki strokovnjaki lahko predstavljajo, da ljudje ne bodo več umi­rali zaradi srčnega infarkta. Ampak podobnih medicinskih čudežev je bilo v 20. stoletju kar nekaj. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila glavni vzrok smrti tuberkuloza, ki je bila takrat neozdravljiva. Danes nihče ne umre za­radi sušice, kakor so jo tudi ime­novali. Poleg odprave tuberkuloze je zdravnikom s cepljenjem vseh otrok uspelo iztrebiti otroško pa­ra­li­zo (poliomielitis), za katero je trpel na primer ameriški predsednik Roosevelt, precej pa tudi davico, tetanus, v razvitem svetu tudi ošpice …

Do kdaj so danes odprte trgovine

Toda ta dobra novica ima izjemo: ena vrsta srčnih bolnikov naj bi bila odporna zoper nove metode zdravljenja. Nihče ni optimističen glede najdbe zdravila za te bolnike, kajti vsaka metoda zdravlje­nja je bila do zdaj neuspešna.

Na žalost je med bralci MH-ja kar precej takih, ki so odporni proti vsem vrstam zdravljenja. Če so predvidevanja zanesljiva, bo­do nekateri žrtve morilca, ki ne more več moriti.

Podoba moškega, ki je možna žrtev: je v šti­ridesetih letih, v dobri kondiciji, na vrhuncu kariere, popolnoma zdrav in že več kot deset let ni bil pri zdravniku. Moški, ki mu nikoli ni bilo treba preverjati holesterola, krvnega pri­tiska, indeksa telesne mase ali srčne frekvence v mirovanju. Mogoče ima kateri od staršev manjše težave zaradi srca, vendar ni še nihče v družini umrl zaradi srčne odpovedi. Vsaj do zdaj ne.

“Moški s tako anamnezo so najbolj na uda­ru morilca, saj jih zdravniki sploh niso imeli priložnosti identificirati in rešiti. Če pacient nikoli ne pride do vrhunskega strokovnjaka, mu ta res ne more pomagati, ” žalostno pripovedujejo kardiologi. V obdukcijskem zapisniku je zapisano le: “Nenadna srčna smrt. Vsi drugi organski sistemi brez posebnosti. ”

Zelo pomembno je, da se tudi mladi moški in moški srednjih let kdaj odpravijo na generalni pregled. Pa ne le v okviru rednih sistematskih pregledov zaradi službe, čeprav so ti neprecenljive vrednosti za presejanje morebitnih bolezni. Dobro bi bilo, če bi se enkrat od­lo­čili iti k svojemu izbranemu zdravniku in mu izrazili željo po temeljitem pregledu srčno-žil­nega sistema. Zdravnika bodo zanimali podatki o vašem zdravju in morebitnih težavah vaših sorodnikov, izmeril bo krvni tlak, potem bo posnel EKG, morda vas bo poslal na obremeni­tveno testiranje, si ogledal holesterol in maš­čobe v krvi. Če bo ugotovil odstopanja od nor­malnih vrednosti, vam bo predpisal zdra­vi­la, svetoval glede načina življenja in vas mogoče poslal h kardiologu na ultrazvok srca.

Pet dejstev o skrivnem morilcu

1. Bolezni srca niso le zamašene koronarne arterije. Vzroki zanje so mnogovrstni: od pri­ro­jenih srčnih napak, vnetij srčne mišice, za­klopk ali osrčnika, nepravilnosti ritma pa do oslabelosti srčne mišice zaradi drugih vzrokov.

2. Srčni infarkt ne pomeni, da srce ne zmore prečrpati dovolj krvi po telesu, ampak da srce samo ne dobi dovolj krvi, torej dovolj kisika za normalno delovanje. Če se zamaši katera od žil v srcu, potem predel za to žilo hitro neha de­lo­vati – odmre in se nato zabrazgotini.

3. Holesterol vas ne bo ubil, je samo rabljev pomočnik. Če imajo vaše arterije krhko žilno steno, se njena nežna plast (endotelij) zaradi vrtinčenja krvi poškoduje. Skozi te drobcene odprtine potem vdira holesterol. Njegovo ko­pičenje povzroča strukturne spremembe v žilni steni: postane zadebeljena. Na delih, kjer se ta proces razbohoti, se lahko svetlina žile popolnoma zamaši.

4. Poleg poškodb in rakastih obolenj so srčno-žilne bolezni glavni vzrok prezgodnje umrljivost v Sloveniji.

5. Vsem defibrilatorjem, ki so nameščeni v športnih dvoranah, navkljub vsak tretji moški, ki doživi srčni infarkt, umre. Še na ruski ruleti imate več možnosti za preživetje!

Če bi kri znala govoriti …

Srčne bolezni res ne morete zdraviti, preden je zdravniki ne ugotovijo in natančno diagnosticirajo, nekaj pa lahko hitro ugotovite – kon­cen­tracijo holesterola LDL v krvi. Če je povišana, bolnika samodejno uvrstimo v skupino ljudi s povečanim tveganjem. Čeprav, kot smo napi­sali zgoraj, nima krhke arterijske stene. Četudi nima nikakršnih subjektivnih težav, se takemu bolniku zdravniki posvetijo z vso skrbnostjo. Koncentracija slabega holesterola je najpreprostejši kazalnik morebitnih težav s srcem v prihodnosti.

“Testiranje DNK še ni na voljo, ampak kma­lu bo tudi to mogoče, ” razlaga kardiolog dr. To­pol. “Ko bomo identificirali zaporedje genov, ki so navzoči pri žilah z zelo ranljivo steno, nam bo sestava krvi povedala veliko; ne le, ali je posameznik v nevarnosti, ampak tudi, ali so v nevarnosti njegovi otroci in njihovi otroci …”

Dr. Topol zagotavlja, da bo znanost že v pri­hodnjem desetletju dekodirala gene, ki so odgovorni za histološko sestavo koronarnih arterij. Toda tudi v tem vmesnem času se nam ni treba bati za svoje življenje. V enem od so­sednjih laboratorijev, tako rekoč v istem nad­stropju klinike, kjer deluje dr. Topol, so odkrili nekaj zelo zanimivega. Vodja laboratorija dr. Hazen, zdravnik raziskovalec, se je kar nekaj let znojil, pa ne zaradi dvigovanja uteži, ampak zaradi skrbi za boljše zdravje ljudi. Odkril je hi­ter način za ugotavljanje stopnje ogroženosti. Kot vodja kardiološke preventive in rehabilitacije trdi, da merjenje povišanega holesterola pomeni zgolj ugotovitev, da je posameznik v nevarnosti za srčno-žilne dogodke, nič pa ne pove o tem, kolikšna je ta nevarnost. Osredotočil se je na najbolj vroča mesta: na arterijske stene. Ugotovil je, da se na poškodovanih delih žilne stene, kjer se skladišči holesterol, pojav­lja tudi encim, ki ga izločajo bele krvne celice – mieloperoksidazo ali na kratko MPO.

MPO se v krvi pojavi, še preden veliki mo­ri­lec začne mahati s koso … Testiranje MPO je njegova iznajdba, otrok njegovega truda.

“Približno 70 odstotkov vseh srčnih infark­tov povzročijo aterosklerotične lehe, ki počasi ožijo žilno svetlino in otežujejo pretok krvi v oddaljene predele. Z dosedanjimi testi so ugo­tovili zožitev žil, niso pa mogli potrditi, kaj je vzrok bolnikovih težav, ” ugotavlja dr. Hazen. Z njegovim testom MPO pa lahko nezdrave ar­te­rije odkrijemo mnogo prej, ko še ni strukturnih sprememb v žilni steni. Koristi od njegovega odkritja so enormne: test MPO urgentnim zdravnikom omogoči hitro in zanesljivo oceno bolnikovega stanja, če se ta pritožuje zaradi bo­­lečin za prsnico. Omogoča odkriti tiste srčne bolnike, ki so v veliki, neposredni smrtni ne­var­­nosti. Test MPO se je na trgu pojavil zadnjo jesen in nekatere bolnišnice v ZDA ga že upo­rabljajo.

Vendar je analiza MPO ključna tudi pri oce­ni dolgoročnega tveganja za srčni infarkt. Dr. Hazen meni, da posamezniku ni treba čakati na pojavitev težav in da bi lahko že prej, v mla­dih letih, s testi ugotovili, ali bo kdaj v nevarnosti. “Na trgu imamo zdravila, ki so varna tudi pri dolgotrajni, več kot 30-letni uporabi. Če so pri sicer zdravem posamezniku testi pozitivni, mu svetujemo, naj zdravila jemlje preventivno. ”

Arterijske slike in zgodbe

“Ko sem opravil prvi radiološki pregled srčnih žil 20 let starega fanta, nisem nikoli več v živ­ljenju jedel sladoleda …” se spominja zdravnik Steven Nissen, specialist radiolog na clevelandski kliniki. “Bil sem zgrožen, da so se aterosklerotične lehe naredile na tako mladih žilah, pri sicer popolnoma zdravem mladem človeku. ”

K Nissenovemu “prebujenju” je prispevalo tudi novo odkritje, ki ga je pomagal razvijati: zno­trajžilni ultrazvok. Gre za najmanjšo slikovno napravo do zdaj. Napravico se spelje v arterije, nato pa kot nekakšen sonar na dnu oceana od­daja signale in pretvarja v slike, ki jih zdravnik interpretira na monitorju. Čeprav se v razvitem svetu znotrajžilni ultrazvok uporablja že od leta 1990, v Sloveniji ni v rabi. Sicer je pa tudi po svetu še premalo podatkov in primerjalnih študij, da bi lahko z njim natančno določali, kateri bolniki so v večji nevarnosti kot drugi. Kljub temu pa napravica omogoča zelo natan­čno skeniranje žilne stene in identificiranje po­­škodbe – aterosklerotična leha, vnetne spre­membe, strjena kri …

Dr. Nissen, čigar prisega o izogibanju slado­ledu ima izvor v strahu pred prezgodnjo nenad­no lastno umrljivostjo, je znotrajžilni ultrazvok prvikrat uporabil pri mladem moškem, ki je bil žrtev prometne nesreče. Nad videnim je bil zelo pretresen. “Poglejte, tu­kaj! ” je začel razlagati in kazati na monitor. “Tri­in­tridesetletnik je bil v idealni kondiciji, preden je imel nesrečo z motorjem. Ampak poglejte njegove arterije! ” Na monitorju so bile neke cevčice, ki so bile pone­kod zelo zožene. Kri skozi te ozke predele je tekla kot po kapljicah iz pipe. Resnično nič kaj lep prizor. Žile so bile videti obdane z mlečno in vlečljivo snovjo, ki je zelo zavirala pretok krvi. “Mnogi ljudje si predstavljajo, da se srčna bo­lezen pojavi nenadoma, akutno, brez poprejšnjih težav. Toda ugotovili smo, da se zožitve po­jav­ljajo že takoj po rojstvu, torej gre za dolgotrajen, tako rekoč vseživljenjski proces. ” Skoraj 40 odstotkov dvajsetletnikov ima že izrazite spre­membe na srčnih arterijah.

Znotrajžilni ultrazvok pa žal pokaže le spre­membe znotraj arterij. Za natančnejši vpogled v zgradbo in delovanje celotnega srca se po sve­tu vedno bolj uporablja spiralna računalni­ška tomografija, imenovana spiralni CT (64-rezin­ski). V desetih sekundah ustvari barvo, tridi­menzionalno računalniško sliko celotnega srca.

Spiralni CT je uporabnejši od angiograma in tudi od znotrajžilnega ultrazvoka, ker ni inva­ziven – ne posega v telo in prikaže žilne stene tako od zunaj kot tudi od znotraj. Kardiologi, ki si pomagajo s to metodo pri postavljanju diagnoze, so navdušeni nad njeno zmožnostjo: “Človek komaj zazeha, že lahko vidimo v naj­bolj skrite kotičke srca! Z gotovostjo lahko trdimo, da spiralni CT rešuje življenja naših pacientov. ” Lahko bi naštevali neskončno veli­ko potrditev zgornje misli, vendar bomo na kratko opisali le en primer. Eden od mnogih bralcev Men`s Healtha je v svojih štiridesetih med prepiri s šefom večkrat občutil bolečine v prsnem košu. Sicer je prekipeval od zdravja, pri športnih naporih nikoli ni imel kakršnihkoli težav in tudi doma ga ni nikoli nič bolelo. Posnetek EKG je bil popolnoma normalen. Zdravniki načeloma zgoraj omenjene težave ob po­dobni anamnezi pripišejo želodčnemu re­fluksu, bolečinam mišičnega ali sklepnega iz­vora. Tak pacient bi največkrat odšel iz ordi­na­­cije z receptom za Ranital ali kakšno podobno zdravilo zoper želodčne težave. Vendar pa je imel naš bralec precej sreče, da so mu posneli tudi spiralni CT in odkrili zelo zoženo koronarno arterijo. Kardiologi so pacientu vstavili žilno protezo, t. i. stent, in tako preprečili sko­raj zanesljiv srčni infarkt.

Ob vseh prednostih spiralnega CT-ja se po­stavlja smiselno vprašanje: zakaj vsakemu pa­cientu z minimalnimi težavami ne posnamejo CT-ja? Odgovori so najmanj trije. Prvi je radi­acija. Dokler znanost ne bo iznašla načina za znižanje radioaktivnega sevanja, tako dolgo bomo smeli bolnika izpostaviti sevanju pri spiralnem CT-ju le enkrat na leto. Če bi bolniku večkrat posneli CT, bi se precej povečala nevarnost zbo­levanja za rakom. Nasled­nja težava je morebitna tehnična napaka pri iz­delavi slike. Le neznaten premik pacienta ali filma lahko povzroči madež na sliki, ki je lahko videti kot zapora arterije. In ker se naslednji spiralni CT lahko posname šele čez eno leto, zdravniki nimajo drugega izhoda, kot da naredijo angiografijo in ugotovijo, ali so žile zožene. V pomoč zdravnikom je manj radi­oaktivno skeniranje žil na kalcij. To pokaže nenavadno obliko žilne stene. Kalcija je veliko v t. i. trdih aterosklerotičnih lehah, ki so po navadi dober kazalnik, saj so stabilne in se ne poškodujejo. Veliko večja težava so t. i. mehke lehe, ki zelo hitro počijo in povzročijo trombozo v koronarkah. Posledica je srčni infarkt.

Ponorelo srce

S prijatelji igrate košarko, ko se vam zazdi, da se vaša srčna frekvenca pretirano viša … in viša. In ne pojenja, tudi če se usedete za trenutek na klop. Imate občutek, da vam bo razneslo prsni koš. Občutite nenadno slabost, začne se vam vrteti v glavi in popade vas panika. Po nekaj mučnih minutah težave minejo. Toda vi se kljub temu še naprej počutite nelagodno, ste prestrašeni, izčrpani. In zelo začudeni, kaj vas je doletelo, in še bolj, ali vas bo spet …

To ni bil srčni napad, bil pa je napad atrijske fibrilacije. To je pogosto stanje, ko srce kar po­nori in mu frekvenca z normale naraste prek 200 na minuto. Dejanska nevarnost tega stanja ni povišana srčna frekvenca sama, temveč opu­stošenje, ki ga tako besnenje pusti za seboj. Ker srce načrpa v pljuča več krvi, kot je odteče iz pljuč, kri zastaja v pljučnih kapilarah, lahko tudi koagulira, kar prizadeti občuti kot tišča­nje za prsnico ali težko dihanje.

Atrijska fibrilacija je pogosto stanje, zlasti pri tistih, ki imajo kakšno organsko bolezen srca. Čeprav je povezana tudi z visokim krvnim pritiskom, znanstveniki še vedno ne vedo, kdo je v nevarnosti ali zakaj. Velikokrat prizadene mlade agresivne moške, polne kondicije in mo­či, ki nikoli niso imeli težav s srcem, razen ta­krat, ko jih je zapustila ljubljena ženska, in ti­s­te, ki so vedno veliko delali in ga še več žingali …

Nedavno so Švedi objavili rezultate raziskave, ki potrjuje zgornje domneve. Dokazali so povezanost med atrijsko fibrilacijo in hudim pitjem. Čeprav atrijska fibrilacija prizadene tudi abstinente, se možnosti za napad povečajo, če posameznik uživa precej alkohola – štiri do pet žganih pijač na dan.

Za mlade, zdrave, skratka fit moške je atrij­ska fibrilacija huda mora. Niso samo izpostav­ljeni večji nevarnosti za srčni infarkt, ampak jih zelo ovira tudi v vsakdanjem življenju, saj ne vejo, kdaj bodo doživeli naslednji napad pre­hi­trega bitja srca. Če se zaradi velike nevarnosti embolije, ki pogosto spremlja atrijsko fibrilacijo, začnejo zdraviti z zdravili proti strjevanju krvi, pa zelo trpi njihovo seksualno življenje.

Do zdaj je bil edini trajen način zdravljenja atrijske fibrilacije kirurški. Vendar so poseg znali izvesti le redki srčni kirurgi. Gre za na­tančno določeno zaporedje vrezov s skalpelom v srčno mišico, kar je videti, kot da bi kirurgi naredili t. i. labirint v srcu, skozi katerega se električni impulzi, ki generirajo srčni utrip, ne bi znali prebiti. Ker se atrijska fibrilacija začne z nenormalnimi električnimi impulzi, ki izvi­rajo po navadi iz preddvorov, se z vrezi uničijo poti, ki omogočajo nenormalno prevajanje. In napad se sploh ne more začeti. Omenjeni labirint je sicer zelo učinkovit, ampak tudi precej nevaren. Pacientu je treba ustaviti srce in ga dati na umetno srčno črpalko in respirator. Poseg traja več ur.

Zadnje čase pa ameriški kardiologi posku­ša­jo z dvema novima in manj invazivni­ma me­todama zdravljenja, pri katerih ni treba odpreti prsnega koša in ustaviti srca: nenormalni iz­vo­ri električnih impulzov se uničijo bodisi z izžiganjem ali ultrazvočnim obsevanjem.

V Sloveniji se velika večina bolnikov z atrij­sko fibrilacijo zdravi le z zdravili.

Novo uravnavanje holesterola

Brez najmanjše dileme pa sta še vedno naj­bolj­ša načina za ohranitev zdravega srca telesna vad­ba in zdrava prehrana. Izogibanje mastni hrani in preznojitev večkrat na teden preka­ša­ta vse sodobne kirurške in farmakološke me­tode zdravljenja. No, morate se spoprijateljiti še s hrano, ki vsebuje veliko vlaknin. Večinoma to res drži. Toda kaj naj počnejo tisti nesrečne­ži, ki imajo pozitivno družinsko anamnezo, tj. imajo v družini nekoga, ki je v mladih letih doživel srčni napad? Kako naj se rešijo tisti, ki imajo kakšno dedno okvaro, ki povzroča eks­tremno visoko koncentracijo holesterola, ki se vztraj­no kopiči v žilni steni in brezkompromisno oži svetlino koronarnih žil? O tem po­tekajo živahne strokovne debate in nastajajo tudi resne znan­stvene študije. Eden od nači­nov zdravljenja posameznikov z dednimi okvarami v presnovi holesterola je zdravljenje z zelo velikimi odmer­ki atorvastatina, zdravila, ki preprečuje sintezo holesterola v jetrih. Druga metoda je bolj re­vo­lucionarna: zdravljenje z ETC-216, sintetičnim holesterolom HDL, ki naj bi zmanjšalo atero­sklerotične lehe že v petih tednih rednega je­manja zdravila. Gre za enkratno znanstveno odkritje, saj je to prvo zdravilo, ki zdravi bole­zen, ne le zavira njeno napredovanje.

Na kratko povzemimo, v čem je bistvo LDL in HDL: holesterola sta si smrtna sovražnika. HDL odstranjuje holesterol iz krvi in ga prena­ša v jetra, kjer se razgradi, medtem ko LDL de­luje nasprotno: holesterol sprošča iz jeter v arterije, kjer se odlaga in dela obloge na žilah.

Osnova ETC-216 je apolipoprotein A-I Mi­la­no, sicer zelo redka mutacija gena, ki kodira beljakovino. Obstaja le pri 40 ljudeh v italijan­ski vasici, kjer imajo zelo nizko stopnjo srčno-žilne obolevnosti, čeprav se zelo radi predajajo mastni hrani in cigaretam brez filtra. Ko so znanstveniki ugotovili, da imajo opravka z mutirano beljakovino, ki spodbuja sproščanje HDL, se jim je porodila ideja, da bi izdelali umetno različico. To je bilo pred štirimi leti.

“Naslednjo fazo poskusov bomo začeli leta 2006 ali 2007, ” pravi dr. Nissen in doda: “Ljudje me ves čas kličejo po telefonu in sprašujejo, kdaj bo zdravilo na trgu. Toda minilo bo še ne­kaj časa, preden bo registrirano. ”

V bližnji prihodnosti pa se nam obeta morda še močnejši spodbujevalec HDL: torcetrapib. “Njegova izdelava je zelo draga, farmacevtske tovarno bo stala več milijard dolarjev, ” niza ugotovitve dr. Nissen. “Izdelava in preskušanje stane več kot pri kateremkoli razvijajočem se drugem zdravilu. Če se mu bo uspelo prebiti do registracije in s tem do trga, bo od takrat vse drugače. ”

Kot poudarja dr. Nissen, ima torcetrapib ve­likansko sposobnost zviševanja HDL, tako da bo kos še tako nezdravemu načinu življenja. “Zelo podpiram odgovoren življenjski slog, vendar obstaja neka zgornja meja, do katere lahko pride posameznik z zdravim življenjem, ” pravi. “Če kombinirate redno telesno vadbo, hujšanje, omejitev maščob v prehrani, prenehanje kajenja – z vsem skupaj lahko dvignete HDL za pet do deset odstotkov. Torcetrapib ga pa lahko zviša za 50 do 60 odstotkov! ” Toda ka­ko blizu je to protisredstvo bodočim uporabnikom? Pfizer bi ga na trg lahko poslal leta 2007.

Čudežno brstenje srčnih celic

Za srčne bolnike s srčnim popuščanjem velja, da njihovo srce ne more prečrpati toliko krvi, kolikor je organizem potrebuje. V končnem stadiju bolezni je zastajanje krvi po telesu izrazito – bolniku se nabira ‘voda’ po nogah,

v trebuhu. Kljub raznovrstni paleti zdravil je vprašanje mesecev ali pa le tednov, da bo bolno srce popolnoma zatajilo. Velikokrat nastopi srčni infarkt, ki je usoden.

Raziskovalce imamo zato, da se ne zadovo­ljijo z obstoječim stanjem in skušajo uvesti vedno nove in naprednejše metode zdravljenja. Če naredimo preprosto primerjavo: vsi vemo, da se rana, ko se urežemo v roko, hitro zaceli in čez čas ni sledu o poškodbi. Postavlja se logi­č­no vprašanja, zakaj srce nima takih potencialov. Po srčnem infarkt določeno število srčnih mi­šičnih celic odmre in posledica je slabše delo­vanje srca – srčno popuščanje. Kako lahko znanstveniki s svojim znanjem prispevajo, da se bo tudi srce samo popravljalo?

Odkritje, da imajo zarodne oziroma matične celice potencial, da se lahko diferencirajo v ka­terokoli celico v organizmu, je dalo znanstvenikom nov zagon. Zarodne celice so kot kame­leoni, ki lahko posnemajo vsako celico, če jih damo v določeno okolje: če jih vbrizgamo v možgane, se bodo razvile v živčne celice, če jih injiciramo v kvadriceps, se bodo razmnožile v mišične celice. Toda kako to, da zarodne celice ne morejo pomagati srcu?

Kljub slabim obetom znanstveniki niso od­nehali in so se lotili izoliranja zarodnih celic iz kostnega mozga, vzetega in medeničnih kosti. Rezultati so bili navdušujoči. Eden od odkriteljev, dr. Perin, je dejal: “K raziskavi smo po­va­bili 20 moških, ki so imeli končno srčno odpoved in bi brez presaditve umrli, zdaj pa jim gre dobro. ” Poseg je kar se da preprost: zdravnik vzame nekaj kostnega mozga iz me­denice, izloči najboljše zarodne celice jih inku­bira tri ure, nato pa jih skozi kateter vbrizga v levi srčni prekat. Eden od sodelujočih v razis­kavi je žal že umrl, vzrok pa ni bil povezan z njegovo boleznijo srca – možganski infarkt. Dr. Perinu se je tako ponudila priložnost, da si med obdukcijo ogleda srce umrlega mladeniča. Bil je osupel nad tem, kar je videl. “Njegovo sr­ce se je popolnoma regeneriralo, bilo je kot srce zdravega 20-letnika! ”

Po odličnih rezultatih je prejšnjo jesen dr. Perin začel svoj drugi eksperiment z zarod­ni­mi celicami. Z novim uspehom bi utrdil možnost uveljavitve revolucionarne metode. Če bo us­pe­šen, bodo metodo začele uporabljati tudi druge bolnišnice, sprva v ZDA, nato pa tudi drugod po svetu. Ko bo imela metoda do­volj nedvo­um­nih rezultatov, se bo začela uve­ljavljati kot ena od pomembnih metod zdrav­ljenja srčnega po­puščanja. “Ko se bo to zgodilo, ” pravi dr. Perin, “bomo premagali in tako rekoč odpravili umi­ranje zaradi srčnega popuščanja. ”

Prisluhnite svojemu srcu

Vemo, da ste dober partner in vedno prisluhnete srčnim željam svoje drage. Vendar, pola­gamo vam na srce, da prisluhnete tudi svojemu srcu, tako v prenesenem, ljubezenskem smislu kot tudi dobesedno. Kajti le zdravi boste lahko polno živeli. Dokler je vaše srce zdravo, morate vložiti le malo truda, časa in energije, da bo tako tudi ostalo. S tem bi radi povedali, da se vam bo preventiva obrestovala ne le tako, da boste manjkrat morali k zdravniku, ampak boste dlje živeli. K primarni pre­ventivi prištevamo vse postopke in preiskave ter zdrav življenjski slog, dokler s srcem nima­te težav. Vsakih nekaj let pojdite k osebnemu zdravniku in ga prosite za temeljit pregled. To sploh ne pomeni, da niste pravi kaveljc in da zganjate paniko za prazen nič. Ne! Tudi vaš še tako drag in dober avtomobil potrebuje servis, in to vsako leto.

1. linija obrambe:

Zdravnik vam bo izmeril krvni pritisk, posnel EKG, vas stehtal, po mož­nosti izmeril količine maščobe v telesu, po­gle­dal krvno sliko, izmeril C-reaktivni pro­tein, ugotovil količino holesterola in maščob ter glukoze v krvi, vas poslal na rentgen prsne­ga koša. Vas povprašal, ali kadite, ali ste te­les­no dejavni (pa tukaj ne mislimo le na vaše naj­ljubše opravilo – seks) in kako se prehranjujete. Če bo vse v redu, boste lahko brezskrbni naslednjih nekaj let. Če bo osnovni servis po­kazal kakršnekoli pomanjkljivosti ali napake, vas bo zdravnik bodisi usmeril na nadaljnje pre­­iskave ali pa vam predpisal potrebna zdra­vi­­la in svetoval glede spremembe načina živ­ljen­ja. Če bo ugotovil, da imate zmerno povišan krvni tlak, vas bo čez kak mesec spet naročil na pregled in se nato odločil glede morebitnega zdravljenja s tabletami. Če bo izmerjeni hole­sterol previsok (natančneje: če bo LDL previsok in/ali HDL prenizek), vam bo najprej sve­toval glede prehrane in hujšanja. Šele čez nekaj mesecev, če se izvidi ne bodo izboljšali, vam bo predpisal zdravila. Če imate zelo stresno službo, vam bo svetoval, da nekoliko umirite konje.

2. linija obrambe:

Če bo EKG pokazal kak­šne večje nepravilnosti (motnje ritma, zna­­ke v pre­teklosti prebolelega infarkta, hipertrofijo pre­katov), vas bo osebni zdravnik napotil h kardi­ologu. Ta bo natančneje opredelil vaše težave. Pomagal si bo predvsem z ultrazvokom srca.

Če pa ste imeli oziroma imate kakršnekoli subjektivne težave, na primer tiščanje za prs­ni­co, težko dihanje, kratko sapo, tope bolečine v prsnem košu, vrtoglavice, izgubo zavesti, potem je nujno opredeliti izvor teh težav in pravilno ukrepati, da bi preprečili na primer srčni infarkt. Če živite zelo stresno, je to zadnji čas, da razmislite o spremembi življenjskega sloga. Govorimo o sekundarni preventivi.

3. linija obrambe:

Kardiolog bo poleg kla­sič­nega ultrazvoka uporabil še druge dosegljive metode: transezofagealni ultrazvok, obre­menitveno testiranje (vi boste tekli na traku ali vozili sobno kolo, zdravnik pa bo ves čas napora snemal vaš EKG in arterijski krvni tlak), angiografijo, scintigrafijo srca, spiralni CT, včasih tudi aerobno zmogljivost z merjenjem porabe kisika.

Mateja Strbad

Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"