Zdravnik opozarja na porast infarktov, možganskih kapi in drugih srčno-žilnih bolezni, tudi pri mladih.
Vročinski val je mnogim srčnim bolnikom močno poslabšal zdravstveno stanje. Na Inštitutu za kardiovaskularne bolezni "Dedinje" so kardiologi zabeležili kar 30 odstotkov več primerov srčnih infarktov. Kaj ogroža naše zdravje in kateri so sprožilci teh težav?
Profesor Petar Otašević z Inštituta "Dedinje" je v oddaji Jutranji dnevnik na RTS pojasnil, da je dolgotrajno obdobje izjemno visokih temperatur telo izpostavilo nenaravnim obremenitvam.
"Živimo v obdobju podnebnih sprememb. To, kar doživljamo danes, pred dvajsetimi leti ni bilo prisotno. Človeštvo potrebuje bistveno več časa za prilagoditev na spreminjajoče se okolje," je povedal dr. Otašević.
Kako telo reagira na izjemno visoke temperature?
"Telo se skuša ohladiti, kar povzroči širjenje krvnih žil in s tem povečano oddajanje toplote v okolje. Ko se žile razširijo, začne telo delovati hitreje in porablja več kisika. Če so krvne žile že obremenjene z maščobami in aterosklerotičnimi spremembami, srce teh naporov ne zmore, kar lahko privede do bolečin v prsih, srčnega infarkta ali možganske kapi," je pojasnil.
Dodaja, da stroka še vedno raziskuje vpliv podnebnih sprememb na telo, številne študije pa že potrjujejo povezavo med vročino in porastom srčno-žilnih bolezni.
"Statistika kaže, da se ob vsaki dodatni stopinji Celzija nad povprečno temperaturo za določen letni čas število srčno-žilnih obolenj poveča za dva odstotka. Najpogostejši zapleti so kapi, infarkti in motnje srčnega ritma," opozarja Otašević.
Ženske bolj ogrožene, mladi niso več izjema
Izpostavil je tudi, da so ženske ob visokih temperaturah bolj ranljive, saj se njihovo telo teže prilagaja, še posebej v primerjavi z mlajšimi in zdravimi posamezniki. A ko govorimo o starosti pacientov, pravil ni več.
"Opažamo porast števila mladih bolnikov z resnimi zdravstvenimi težavami. Ni redkost, da k nam prihajajo tudi 30- do 35-letniki. Mnogi verjamejo, da si pri teh letih varen pred infarktom, vendar to žal ne drži. Naše raziskave kažejo, da je veliko povezano z življenjskim slogom in prehranskimi navadami," opozarja zdravnik.
Kot poudarja, je najpomembneje, da znamo prisluhniti lastnemu telesu in se ne silimo preko njegovih zmožnosti, ko nam sporoča, da nekaj ni v redu. Hkrati svetuje redne preventivne preglede.
"K zdravniku ne bi smeli iti šele, ko imamo težave, ampak preventivno – ko smo zdravi. Po štiridesetem letu bi morali na pregled enkrat na leto, prej pa zadošča, da na nekaj let preverimo stanje holesterola in krvnega tlaka," svetuje dr. Otašević.
Vir: mondo.rs
