Šport še najbolj spominja na sankanje, pa vendar se od discipline precej razlikuje. Kaj sploh je skeleton?
Kot že omenjeno, skeleton spominja na sankanje, a ima nekaj svojih pravil.
Kaj jima je skupnega?
- Pri obeh športih se tekmovalci spustijo po ledeni stezi.
- Oba športa vključujeta uporabo čelade.
- V obeh disciplinah športniki dosegajo visoke hitrosti, ki lahko presegajo 130 km/h.
Tu se skupne točke končajo ...
- Tekmovalci skeletona so obrnjeni z glavo naprej in obrazom le nekaj centimetrov od tal, medtem ko se sankači spustijo z nogami naprej.
- Skeleton za razliko od sankanja nima zavor in krmila, tekmovalec mora uporabljati le svoje telo.
- Sani za skeleton so preproste: sestavlja jih kovinski okvir, ki je prevlečen s karbonskimi vlakni.
Skeleton se je rodil v Švici
... natančneje v St. Morizu, ime pa je dobil po vrsti sani, s katerimi se tekmovalci spustijo po progi. Te naj bi bile tanke kot človeško okostje. Tudi prva steza za skeleton je nastala v Švici, šport pa je postal olimpijska disciplina leta 1928. Tekmovalci dosežejo hitrost preko 130 km/h, kar je ob dejstvu, da sani nimajo zavor, precej strašljivo. Čeprav na olimpijskih igrah nimamo svojih predstavnikov, imamo nekaj športnikov, ki se udeležujejo drugih tekmovanj v skeletonu po svetu in dosegajo lepe rezultate.
Če si ogledate olimpijsko tekmovanje, boste opazili, da se tekmovalci odrinejo in spustijo po ledeni stezi. V resnici se za tem na videz preprostim gibom skriva več truda. Pred odrivom morajo tekmovalci preteči približno 50 metrov in dobiti hitrost za spust. Torej morajo biti odlični šprinterji. Ko so na napravi, skušajo brado potisniti čimbolj proti tlom, medtem ko se z očmi osredotočijo naprej v smeri vožnje. Nazadnje morajo paziti na kolena in ramena, s čimer uravnavajo ravnotežje. Vsako premikanje upočasni vožnjo, zato je najbolje, da ostanejo povsem mirni. Vendar je položaj velik izziv za telo, zato morajo veliko ur posvetiti utrjevanju trupa.
Ena od redkih disciplin brez dodatnega točkovanja
Pri skeletonu je za končni rezultat pomemben le čas, brez dodatnih možnosti za točke. Želja tekmovalcev je torej najhitreje priti čez ciljno črto, zato se skušajo natrenirati predvsem v začetnem šprintu. Vožnja običajno traja manj kot minuto, zato tu vsaka sekunda zares veliko šteje. Na letošnjih olimpijskih igrah teža sani in moškega tekmovalca ne sme presegati 115 kg. Za ženske je omejitev manjša, in sicer 92 kg.
Letos je na igrah v tej disciplini zastopanih 21 držav, od katerih je 7 držav prvič poslalo svoje predstavnike tega športa. Z največ medaljami se lahko pohvalijo Združene države Amerike, ki imajo vsega skupaj 8 olimpijskih kolajn, od česar so kar 3 zlate. Morda nekoč tudi mi dočakamo svoj prvi nastop.
- Preverite še nekaj številk, ki so zaznamovale olimpijske igre.
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem