Pogosto me presenetijo informacije, ki jih slišim v pogovoru s kakšno mlado mamico ali nosečnico. Zanimiva so predvsem prepričanja o tem, kaj je 'dobro' in kaj 'slabo', ki so si (pre)pogosto nasprotujoča.
Morda se strinjate z mano, da se v zadnjem času veliko piše, še več pa govori o prehrani, nosečnosti in povezavi med obema. Diskusije presegajo strokovne okvire in so vedno bolj pogoste med splošno populacijo.
Pogosto me presenetijo informacije, ki jih slišim v pogovoru s kakšno mlado mamico ali nosečnico. Zanimiva so predvsem prepričanja o tem, kaj je 'dobro' in kaj 'slabo', ki so si (pre)pogosto nasprotujoča.
V tokratnem članku bi rad predstavil nekatere mite in bolj ali manj utemeljena prepričanja, s katerimi se najpogosteje srečujem pri svojem delu.
''Lahko jem, kar hočem. Sedaj jem za dva!''
Res jeste za dva … teoretično. Ne pozabite, da je 'drugi' težak vsega nekaj kilogramov!
Nosečnice ne potrebujejo dodatnih kalorij vse do drugega trimesečja. Študije kažejo, da se v tem obdobju lahko pojavi potreba po 200 do 300 kcal večjemu vnosu energije s hrano. Vendar ne v obliki piškotov, napolitank ter podobne 'antihrane'!
Rast in razvoj otroka sta neposredno odvisna od zadostnega vnosa kakovostnih hranil, med njimi beljakovin, ki jih telo praviloma porablja za gradnjo novih tkiv.
Zato priporočam celostna, z beljakovinami bogatejša živila, na primer ekološko meso, nekatere vrste rib, nekatera semena in oreščke, fermentirane ekološke mlečne (sirotka, jogurt, kefir) in sojine izdelke (tofu, tempeh), jajca iz proste reje ipd.
''Čas za počitek''
Ravno nasprotno! Ohranjanje telesne aktivnosti ima kopico dokazanih zdravstvenih koristi, kot so izboljšanje splošnega počutja, lažje soočanje s stresom, preprečevanje nastanka gestacijskega diabetesa, krajši in manj naporen porod, vzdrževanje zdrave telesne teže tudi po porodu idr.
Vseeno moram poudariti, da se je nekaterim vajam in aktivnostim treba izogibati ali jih prilagoditi lastnim potrebam in zmogljivostim.
V tem primeru svetujem posvet z zdravnikom, ginekologom ali specializiranim strokovnjakom z znanjem s področja vadbe nosečnic.
''Svojo težo moram natančno spremljati in nadzorovati''
Ne ravno z vrha seznama mojih priporočil.
Pa si poglejmo okviren razpored teže, pridobljene med porodom: otrok 3,6 kg; plodovnica 1,3 kg; placenta 0,5 kg; dodatna kri 1,8 kg, kakšen dodaten kilogram predstavljata novo tkivo in voda.
Normalno je, da se med porodom pridobi tudi nekaj maščobnega tkiva (energijska zaloga telesa kot priprava na porod in dojenje), vendar to nikoli ne predstavlja dodatnih 15 ali 20 kilogramov, kot bi mamice včasih rade upravičile.
Edino, za kar menim, da je treba spremljati in nadzorovati, je zadosten vnos vitalnih hranil ter nutrientov, ki omogočajo tako vam kot vašemu otroku optimalno podporo in zdravje.
Povsem možno je v obdobju nosečnosti pridobiti minimalno število kilogramov kljub uživanju nekakovostne, hranilno revne, predelane in osiromašene hrane. In to je zadnja stvar, ki si jo želite! Zato manj pozornosti namenite spreminjajoči se številki na tehtnici in več pozornosti hranilom na vašem krožniku.
''Vse ribe so preveč onesnažene s težkimi kovinami, zato se jim je med nosečnostjo bolje izogibati!''
Kje pa! In vse lepe ženske so neumne … bi bila na primer še ena izmed trditev, za katero sem popolnoma prepričan, da ne drži! Le znajti se je treba med množico in izbrati pravo, a ne, fantje? Za ribe bi v tem primeru veljalo podobno.
Res je, da so nekatere vrste rib bolj onesnažene kot druge. Kar je tudi pričakovati, upoštevajoč mesto, ki ga zasedajo v prehranski verigi.
Med bolj kontaminirane z živim srebrom in preostalimi težkimi kovinami spadajo večje ribe, kot so morski pes, mečarica ter druge roparice, tun in večina rib, konzerviranih v raznih omakah in zelenjavi.
V tem primeru predstavljajo boljšo alternativo ribe, kot so sardele, inčuni, divji losos (poudarek je narejen namenoma, saj gre po sestavi za popolnoma drugačno ribo), postrvi, kozice in sled.
Prednosti uživanja rib presegajo potencialna tveganja, v vsakem primeru pa priporočam redno dodajanje omega 3 maščobnih kislin EPA in predvsem DHA v obliki farmakološkega ribjega olja, kapsul, olja iz jeter trske ali neptunovo olje antarktičnega krila.
Na tem mestu se mi zdi pomembno omeniti izsledke nekaterih študij (Lancet, 2007, idr.), ki kažejo neposredno povezavo med vnosom nujno potrebnih maščobnih kislin, kot je DHA, in razvojem otroka.
Vnos polinenasičenih omega 3 maščobnih kislin v času pred in med nosečnostjo v veliki meri vpliva na razvoj otrokovih motoričnih, komunikacijskih in socialnih sposobnosti v starosti od 6 mesecev do 8 let. Očitna razlika se pokaže tudi pri testih inteligence.
Primanjkljaj esencialnih maščobnih kislin je pogosto povezan s pojavom poporodne depresije.
''Vsa potrebna hranila lahko pridobim brez uporabe prehranskih dopolnil''
Se strinjam! In s prijateljicami lahko komunicirate brez mobilnih telefonov in interneta. Kdaj smo nazadnje uporabili sredstva javnega prevoza? In mislim, da bi tudi brez Facebooka preživeli, čeprav o tej zadnji trditvi nisem več popolnoma prepričan.
Dejstvo je, da nam današnja tehnologija dovoljuje inteligentno in predvsem praktično aplikacijo nekaterih hranil in nujno potrebnih nutrientov, ki se v vedno večji meri izgubljajo v procesu pridelave, transporta, shranjevanja in predelave naše hrane. Zato menim, da je dodajanje ciljnih hranil, še posebno v obdobju nosečnosti, zelo smotrno in odgovorno.
Nagovarjam vas, da za nasvet povprašate specializiranega strokovnjaka z znanji s področja prehrane in suplementacije za nosečnice.
''Če se izogibam maščobam v prehrani, se ne bom toliko zredila''
Če se popolnoma izogibate 'trans' maščobam, sladkorju in predelani hrani, si upam trditi, da vam telo in razvijajoči se zarodek prav nič ne zamerita.
Spodnji stavek se mi zdi nekako bolj na mestu.
Maščobe so in še vedno ostajajo najbolj napačno interpretirano makrohranilo v današnji prehrani (več o tem morda drugič).
Da vse maščobe niso enake, že vemo … a ne!? O pomembnosti koristnih, verjetno kar najkoristnejših maščobnih kislin (omega 3, za pozabljivce), sem že govoril.
Določene maščobe so v nosečnosti še posebno pomembne, saj omogočajo razvoj otrokovih organov (oči in možganov), pripomorejo k rasti posteljice ter preostalih tkiv in preprečujejo pojav prezgodnjega poroda.
V širšo skupino živil z omenjenimi koristmi spadajo:
- semena (laneno, bučno, sončnično, seme konoplje, seme chia, seme pinije …),
- oreščki in naravna masla (mandlji, makadamija, lešniki, orehi, pistacija, pekani, indijski oreh, brazilski oreh …),
- avokado,
- olja (olivno, olje makadamije in druga organska nerafinirana in hladno stiskana olja),
- jajca iz proste reje,
- prečiščeno maslo (ghee) in kokosova mast.
Če večino maščob v vaši prehrani predstavljajo zgoraj našteta živila, obstaja velika možnost, da s tem zagotovite potreben vnos maščobnih kislin, odgovornih za celotno paleto zdravstvenih koristi.
Mario Sambolec, osebni svetovalec za prehrano in trener fitnesa, www.feel-good.si
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?