Predsednik društva GRS Bovec o varnosti v gorah: "Ponesrečenci nam velikokrat povejo, da smo kot angeli, ko pristopimo na kraj nesreče"
Štruklji vseh okusov in oblik, Instagram gugalnica in čudoviti razgledi so nas predvsem v zadnjem letu zvabili v gore v še večjem številu. A ne pozabimo, da se v gorski svet ne moremo odpraviti fizično nepripravljeni in s pomanjkljivo opremo. Več o varnosti nam je povedal predsednik društva GRS Bovec.
Slovenci radi hodimo v gore. Očitno tam vsak najde zase nekaj, kar mu dolina ne more dati. V gorah čas teče drugače, predvsem pa vemo, da nobena slika ne more prikazati veličastnih razgledov, ki jih ujame oko. Ko nam je epidemija prekrižala načrte z morjem, smo vrhove obiskovali v še večjem številu - tudi tisti, ki so se v gorski svet podali prvič ali po zelo dolgem času.
Da se bomo na izlete odpravili varno in premišljeno, smo za nekaj nasvetov vprašali predsednika društva GRS Bovec Jureta Črniča, ki nam je iz prve roke opisal tudi reševalne akcije, kakšno je naše obnašanje v gorah in kakšne napake pogosto delamo pohodniki.
Kot vsi, so morali tudi gorski reševalci prilagoditi postopke reševanja epidemiološki situaciji COVID-19. Poročajo, da se v zadnjih letih število reševanj drastično povečuje. "Naše društvo je opravilo v zadnjih treh letih povprečno
50 reševanj letno. V letu 2020 je bilo sicer reševanj manj, predvsem zaradi manjšega obiska tujih gostov, se je pa povečala statistika reševanja slovenskih državljanov, ki so množično obiskovali gorski svet namesto morja," pove Črnič.
Da bi to popravili, se moramo izogniti nekaterim napakam, ki jih reševalci pogosto opazijo. Prva od teh je neprimeren cilj glede na izkušnje, pripravljenost in opremljenost. Le-tega moramo prilagoditi svojim sposobnostim. In potem? "Pozanimamo se o cilju, o njegovem dostopu, časih dostopov in sestopov, opremi, ki jo potrebujemo. Preverimo vremensko napoved in upoštevamo
zlato pravilo za gore: rana ura - zlata ura."
Lahko pa se pohvalimo s tem, da se naše obnašanje v gorah izboljšuje. Saj veste, pobiranje smeti, vedenje do delavcev v planinskih kočah in do narave ... Takšnega mnenja je tudi predsednik društva GRS Bovec:
"Kultura obiska gora se je v zadnjem dvajsetletju zelo popravila. Pohodniki-gorniki ne odmetavajo smeti po gorah po dolgem in počez, ni več toliko vpitja, dretja in vriskanja, so pa še vedno posamezniki, ki ne morejo iz svoje kože, da se nebi postavili v center pozornosti na takšen ali drugačen način, ko enkrat na leto obiščejo gore," nas vseeno opozarja Jure.
Včasih tudi ravno zato pride do nesreče. Takrat priskočijo na pomoč gorski reševalci. Preden si pogledamo, kako pravzaprav poteka reševalna akcija, si zapomnite,
kaj morajo reševalci vedeti, če pokličete številko 112.
- Natančna LOKACIJA nesreče,
- ŠTEVILO poškodovanih,
- OPIS nesreče, ki nam da osnovne informacije, za kakšno reševanje bo šlo,
- kakšne POŠKODBE lahko pričakujemo.
"Npr. če soudeleženec nesreče pove, da se je starejši gospod nenadoma zgrudil na lahki poti, lahko predvidevamo, da gre za srčni zastoj in je vsaka minuta še kako pomembna."
Še več informacij o ravnanju ob nesreči preverite tukaj: Koraki ob nesreči
Kaj natanko pa se dogaja, ko reševalci prejmejo klic?
"Ko ponesrečenec, oziroma oseba, ki je prisotna ob nesreči, pokliče na pomoč, ponavadi pokličejo na številko 112. V regijskem centru za obveščanje prejmejo klic in aktivirajo društvo gorske reševalne službe, ki pokriva teren, kjer se je zgodila nesreča. Klic prejme dežurni reševalec in skliče ostale reševalce. Zbirno mesto reševalcev je v prostorih društva, kjer se najprej glede na poškodbe in lokacijo nesreče pripravi potrebno opremo.
Število reševalcev je odvisno glede na nesrečo. Minimalno sodelujejo 4 reševalci. Za težko klasično reševanje, prenos ponesrečenca z gore pa po 15 in več reševalcev, oziroma dobijo tudi pomoč sosednjih društev gorske reševalne službe.
Vsak reševalec ima v svojem nahrbtniku poleg reševalne opreme (nosila, vakumske opornice itd.) še osebno reševalno opremo, ki jo bo potreboval v reševalni akciji. Reševalne akcije so lahko kratke 1-2 h (pomoč helikopterja), oziroma dolge (klasične) tudi po 15 h in več. V veliko primerih se reševalne akcije odvijajo v poznih popoldanskih urah in ponoči ter v vseh letnih časih, v vseh vremenskih pogojih."
Ponesrečenci so v večini primerov presrečni, ko jih najdejo in se za pomoč zahvaljujejo na vse mogoče načine, nam je zaupal Jure.
"Velikokrat nam povejo, da smo kot angeli, ko pristopimo na kraj nesreče
in poskrbimo za ponesrečenega. Pogosto nam v zahvalo pišejo, pošiljajo buteljke, pršut itd. … Nekateri donirajo denarna sredstva.
V preteklem letu smo reševali mlajšo Nemko izpod vrha Mangarta. Punca bi brez naše pomoči nedvomno zmrznila, ker ni mogla več hoditi (izredno mrzlo vreme, sneg-leden dež). V zahvalo je prodala star kombi s katerim je prišla v Slovenijo in nam nekaj denarja od prodaje donirala," se spominja.
Vsekakor upamo, da takšne izkušnje ne boste nikoli imeli in vam želimo, da se v gore vedno odpravite VARNO.
Gorskim reševalcem pa seveda lahko kadarkoli, kar tako iz dobre volje, pošljete kaj za pod zob ali jih finančno podprete. ;)
Pripravila: Anja Horjak (po pogovoru z Juretom Črničem)
- Preverite tudi 11 razlogov, zakaj narava izboljšuje naše mentalno in fizično zdravje ali pa Kako reševanje v gorah poteka v resnici? Razlaga gorski reševalec na primeru nemške planinke
