Psihoterapevtka svetuje, kako nehati preveč skrbeti in začeti živeti

24. 9. 2022
Deli
Psihoterapevtka svetuje, kako nehati preveč skrbeti in začeti živeti (foto: Profimedia)
Profimedia

Kdor nenehno razmišlja o vseh mogočih in nemogočih situacijah ter pogosto pričakuje najslabše, ve, kaj pomenijo neprespane noči.

Povsem normalno je, da nas kdaj skrbi. Problematično pa postane takšno vedenje, ko začnejo pretirane skrbi načenjati naše življenje – ko zaradi tega trpi naše razpoloženje, ne moremo spati ali ko se težko osredotočimo na druge stvari.

Psihoterapevtka Amy Morin je za revijo Inc pojasnila, da je navadno pri bolj razmišljujoči ljudeh mogoče najti dva vzorca: premlevanje preteklosti in trajne skrbi oz. napovedovanje prihodnost. Prvi torej vedno znova premlevajo pretekle stvari in situacije (denimo, kaj bi morali storiti, pa niso), druge skrbijo situacije, ki se še niso zgodile (denimo, jutri se bom pri predstavitvi zagotovo osramotil).

Oba miselna vzorca preprečujeta osebi, da bi živela tukaj in zdaj – in bila srečna.

Če se prepoznate, Amy Morin daje tudi nekaj nasvetov, kako nehati preveč skrbeti in začeti živeti:

1. Zavedajte se, da to počnete

Pretirano (negativno) razmišljanje lahko postane navada, ki se je sploh ne zavedate. Zato bodite pozorni na način razmišljanja – in morebitno težavo. Pozorni bodite na to, ali so vaše misli produktivne.

Razmišljanje je koristno le, ko vodi do pozitivnih dejanj.

2. Osredotočite se na reševanje problema

Zgolj premlevanje o težavah ni koristno – iskanje rešitev je.

  • Če gre za nekaj, nad čemer imate nekaj nadzora, razmislite, kako lahko preprečite težavo ali poiščite pet potencialnih rešitev.
  • Če gre za nekaj, nad čemer nimate nadzora – denimo naravna katastrofa – razmislite o strategijah, ki jih lahko uporabite za spopadanje z negativnimi mislimi.

Osredotočite se na tiste stvari, ki jih lahko nadzorujete.

3. Izzovite svoje misli

Zelo lahko se je ujeti v tok negativnih misli in pretiranega premlevanja. Zato si, preden denimo sklenete, da boste zaradi bolniške odpuščeni, priznajte, da so vaše misli morda pretirano negativne.

Ne pozabite, da bodo vaša čustva vplivala na vašo sposobnost objektivnega pogleda na situacijo.

Stopite korak nazaj in preglejte dokaze. Ali obstajajo dokazi, da se lahko vaša misel uresniči? In kakšni so dokazi, da vaše misli niso resnične?

4. Vzemite si čas za refleksijo

Dolgotrajno ukvarjanje s problemom ni produktivno, a kratek razmislek je lahko koristen. Razmislek o tem, kako bi lahko stvari naredili drugače ali prepoznavanje možnih pasti, vam lahko pomaga, da boste v prihodnosti k situaciji pristopili boljše.

Na urnik vključite čas za razmislek – 20 minut! To je čas, ko si dovolite skrbeti, to je čas za razglabljanje in premlevanje o čemerkoli pač želite.

Ko čas preteče, preidite na nekaj drugega. In ko začnete pretirano razmišljati izven načrtovanega časa, se preprosto opomnite, da boste morali počakati na svoj »čas za razmišljanje« in se takrat lotiti vseh vprašanj.  

5. Naučite se čuječnosti

Nemogoče je ponoviti včeraj in skrbeti za jutri – KO živite v sedanjosti. Čuječnost vam lahko pomaga, da se bolj zavedate tukaj in zdaj.

Vendar pa tako kot katerakoli druga veščina, tudi čuječnost zahteva prakso. A sčasoma lahko tehnika pomaga zmanjšati pretirano razmišljanje.

Raziščite več o čuječnosti.  

6. Zamenjajte program

Če si boste govoril 'Prenehaj razmišljati!', se to lahko obrne proti vam. Bolj boste poskušali negativnim mislim in skrbem preprečiti, da bi vstopile, večja verjetnost je, da se bodo še naprej ponavljale.

Zato v svojih mislih zamenjajte program, in sicer tako, da se posvetite drugi dejavnosti. Telovadite, z nekom načnite pogovor o nečem povsem drugem ali se lotite projekta, ki bo odvrnil vašo pozornost.

Ko počnete nekaj drugega, boste naredili konec toči negativnih misli.

Preverite še:
Kako mentalno močni ste glede na vaše astrološko znamenje
Ali pa:
10 filmov, ki vas bodo motivirali, da boste naredili korak naprej (brez dvoma)

 

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?