S to drobno spremembo boste v dnevu zaužili manj kalorij, brez strogega omejevanja in odrekanja.
Zamenjava ultra predelanih živil z obroki, pripravljenimi iz povsem nepredelanih sestavin, lahko presenetljivo dosledno spremeni to, kar si naložite na krožnik. Namesto da bi posegali po najbolj kaloričnih možnostih, se ljudje pogosteje odločajo za sadje in zelenjavo. To olajša zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij in lahko pripomore k izgubi telesne teže.
Do teh ugotovitev je prišla raziskava, ki so jo vodili znanstveniki z Univerze v Bristolu v sodelovanju z vodilnimi ameriškimi strokovnjaki za prehrano. Ko so primerjali dva prehranska ekstrema – izključno nepredelano prehrano in prehrano, sestavljeno samo iz ultra predelanih živil – so naleteli na nekaj na videz nelogičnega. Skupina z nepredelano prehrano je zaužila več hrane po teži, in sicer več kot 50 odstotkov več kot skupina z ultra predelanimi živili. Kljub temu so v povprečju zaužili približno 330 kalorij manj na dan.
Ne spreglejte:
Kako izbiramo hrano?
Rezultati, objavljeni v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, prispevajo k vse glasnejši razpravi o tem, zakaj sodobna prehrana pogosto vodi v prekomeren energijski vnos. Raziskovalci opozarjajo na možnost, da imamo ljudje vgrajeno »prehransko inteligenco«, ki nas usmerja k bolj uravnoteženi izbiri hranil, kadar je hrana bližje svoji naravni obliki. V današnjem okolju hitre prehrane je tem signalom očitno težje slediti.
Vodja raziskave, profesor eksperimentalne psihologije Jeff Brunstrom z Univerze v Bristolu, je povedal:
»Zanimivo je videti, da ljudje ob nepredelanih možnostih intuitivno izbirajo hrano, ki uravnoteži užitek, hranilno vrednost in občutek sitosti, hkrati pa zmanjša skupni energijski vnos. Naše prehranske odločitve niso naključne. Ko je hrana v naravni obliki, se odločamo veliko pametneje, kot smo mislili doslej.«
O raziskavi
Raziskovalna skupina ni izvajala novega poskusa, temveč se je vrnila k podatkom znane klinične raziskave, ki jo je vodil dr. Kevin Hall z ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH). Ta je že prej pokazala, da prehrana, sestavljena izključno iz ultra predelanih živil, vodi v večji vnos kalorij in pridobivanje telesne teže. Bristolska analiza je šla korak dlje in podrobno preučila vsakodnevne izbire v skupini z nepredelano prehrano ter razložila, zakaj se je vnos kalorij zmanjšal kljub večji količini hrane.
Udeleženci, ki so jedli izključno polnovredna živila, so pri obrokih znova in znova izbirali velike porcije sadja in zelenjave, včasih tudi več sto gramov naenkrat. Te izbire so nadomestile bolj kalorična živila, kot so zrezki, testenine in smetana. Skupno je skupina z nepredelano prehrano zaužila 57 odstotkov več hrane po teži, a kljub temu manj kalorij.
Raziskovalci so preverili tudi hranilno ustreznost prehrane. Izkazalo se je, da sta količina in raznolikost sadja in zelenjave zagotovili ključne vitamine in minerale, ki bi jih udeleženci pogrešali, če bi posegali predvsem po kalorično bogatejših živilih.
Soavtor študije Mark Schatzker, priznani avtor knjig The Dorito Effect in The End of Craving, je pojasnil:
»Če bi udeleženci jedli le kalorično bogata živila, bi jim primanjkovalo več esencialnih vitaminov in mineralov, sčasoma pa bi se pojavila pomanjkanja mikrohranil. Te vrzeli so zapolnili z nizkokaloričnim sadjem in zelenjavo.«
Raziskovalci menijo, da to odraža obliko prehranske inteligence, ki jo imenujejo »razbremenjevanje mikrohranil«. Gre za to, da ljudje dajejo prednost živilom, bogatim z mikrohranili – torej sadju in zelenjavi – na račun energijsko gostih možnosti.
Kako ultra predelana živila spremenijo razmerje med kalorijami in hranili?
Pri ultra predelanih živilih je bila slika povsem drugačna. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre zgolj za »prazne kalorije«, so ta živila pogosto zadostila potrebam po mikrohranilih, tudi zaradi dodajanja vitaminov. Na primer: živila z največ vitamina A so bili kalorično bogati ocvrti kruhki in palačinke. Pri nepredelani prehrani pa je večina vitamina A prišla iz korenja in špinače, ki vsebujeta bistveno manj kalorij.
Soavtorica študije dr. Annika Flynn, višja raziskovalna sodelavka na Univerzi v Bristolu, opozarja:
»To odpira zaskrbljujočo možnost, da ultra predelana živila v enem paketu združujejo veliko energije in mikrohranila. Posledica je lahko preobremenitev s kalorijami, saj izgine koristno ravnovesje med energijo in mikrohranili.«
Dodaja še:
»Pri polnovrednih živilih se to zdravo ravnovesje ohranja, zato ljudi spodbuja, da raje izbirajo prehranske ‘elektrarne’, kot sta sadje in zelenjava, namesto energijsko bogatih možnosti, kot so testenine in mastno meso.«
Raziskava ponuja dodatni vpogled v vpliv visoko predelane hrane, ki je v sodobni družbi vse bolj razširjena, na človeško vedenje in odločanje.
Profesor Brunstrom zaključuje:
»Prenajedanje samo po sebi morda ni glavni problem. Naša raziskava je jasno pokazala, da so ljudje na polnovredni prehrani pojedli več kot tisti na predelani. Ključna je hranilna sestava hrane, ki vpliva na izbire. Zdi se, da ultra predelana živila ljudi usmerjajo k bolj kaloričnim možnostim, ki že v manjših količinah vodijo v presežek energije in s tem prispevajo k debelosti.«
Sorodne ugotovitve prinaša tudi nedavna raziskava Univerze v Bristolu, ki je pokazala, da že preprosta sprememba vrstnega reda bolj zdravih in okolju prijaznih jedi na tedenskem meniju poveča verjetnost, da jih bodo gostje izbrali.
Vir: scitechdaily.com
Novo na Metroplay: