Ste eden tistih posameznikov, ki so utrujeni tudi po kvalitetnem nočnem počitku, sredi dneva, popoldne, zvečer? Če težko najdete trenutek, ko bi bili popolnoma naspani, preverite, kaj bi temu lahko bil vzrok.
Včasih pride dan ali teden, ko smo nenehno utrujeni. Morda zato, ker imamo veliko dela, nas pestijo skrbi, smo zaljubljeni … In zaradi vsega tega ne moremo spati. Vendar takšno stanje ne traja dolgo in kmalu se okrog spet sprehajamo spočiti. Če je pri vas situacija drugačna in se utrujenosti nikakor ne morete otresti že daljše časovno obdobje, so morda krive navade ali življenjski slog.
Koliko ur na dan presedite? To je prvo vprašanje, s katerim se lotite neskončne utrujenosti. Če vas služba sili k sedenju, morate poskrbeti, da bo popoldne ravno nasprotno. Najdite aktivnosti, pri katerih se boste morali veliko gibati in stojte med običajnimi opravki. Zaključite razmerje s televizijo in pustite kavč samevati, medtem ko se potikate po gozdu. Med delom pa si vzemite vsaj nekaj minut za lažje aerobne aktivnosti kot je hoja. Te bodo pospešile vaš srčni utrip in vsaj za nekaj časa dvignile raven energije. Nič ne bo narobe, če se med malico sprehajate po parku in lovite sončne žarke.
Če težava ni v športnih aktivnostih, jo boste mogoče našli v popoldanskem počitku oziroma pomanjkanju le-tega. Si raje privoščite dodatno skodelico kave, kot da bi zadremali za 20 minut? Ali pa zgolj vztrajate v svoji utrujenosti in si s tem povzročite še več škode, saj niste tako produktivni in učinkoviti kot bi morali biti? Pravzaprav bi vam popoldanski spanec prinesel mnogo pozitivnih stvari, o čemer so na Univerzi Bristol objavili celo manjšo študijo.
V študiji je sodelovalo 16 zdravih posameznikov, 13 žensk in 3 moški, ki so opravili dve nalogi:
- pri prvi je šlo za 'prikriti' glavni test – po predstavitvi primarnih besed, so se morali udeleženci kar najhitreje odzvati (časa so imeli 5 sekund) in določiti ali bo cilj pozitivna ali negativna beseda. Da bi ugotovili, ali na učinkovitost odločanja vplivajo zavestni duševni procesi pred in med spanjem, so bile udeležencem podrobnosti testa prikrite.
- pri drugi nalogi, kontrolni test, so se morali udeleženci odzvati vsakič, ko so na zaslonu videli rdeč ali moder kvadrat.
Nato si je ena skupina pred naslednjo nalogo privoščila 90-minutni spanec (med 13. in 14.30. uro, faza globokega spanca), medtem ko je druga ostala budna.
Raziskovalci so s pomočjo elektroencefalograma (EEG) beležili aktivnost možganov pred in po počitku.
Pri tistih, ki so si privoščili spanec, se je izboljšala hitrost procesiranja informacij v podzavesti.
Ne smemo pozabiti na nočni spanec, s katerim po vsej verjetnosti nekaj ni vredu, če se zjutraj nikoli ne morete spraviti iz postelje. Najprej preverite uro odhoda v posteljo. Se odpravite spat dovolj zgodaj, da se telo lahko spočije in pripravi na nov dan? Kriva je lahko tudi neredna ura nočnega spanca, saj možgani ne vedo, kdaj je čas za spanje. Veliko škodo povzročajo vikendi, ko spite skoraj do kosila, oči pa zatisnete malce pred jutranjim svitom. Urejen spalni ritem bo rešil marsikatero težavo, tudi to z dnevno utrujenostjo.
Potem so tu še preprosti ogljikovi hidrati in dehidracija. Kadar imate na jedilniku na primer bel kruh in testenine, bo obrok za nekaj trenutkov zvišal sladkor v krvi, vendar to ne bo trajalo dolgo. Ob padcu boste ponovno čutili pomanjkanje energije in utrujenost. Zato čez dan raje pojejte več kompleksnih ogljikovih hidratov kot sta kvinoja in ovseni kosmiči. Ob tem se ne pozabite redno hidrirati, saj boste tako vedno ostali sveži in zbrani. Na mestu, kjer preživite največ časa, hranite steklenico z vodo, ki vas bo opominjala, da morate narediti požirek ali dva.
Preverite tudi:
- Simptomi, ki jim ne posvečate pozornosti, lahko kažejo na resne zdravstvene težave
- Zakaj bi morali vikende rezervirati samo zase?
- 5 osebnostnih lastnosti, ki vam napovedujejo srečo
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec