Mnoge ženske tega ne delijo z nikomer, niti z bližnjimi...
Ko je njena teta Gin umrla zaradi raka, je bilo vse skupaj nenadno. Spomladi so izvedeli, da je bolna, do poletja pa je že ni bilo več. Kasneje so ugotovili, da je bila bolna že dlje časa, vendar se je, zavedajoč se, da je bolezen smrtonosna in neozdravljiva, odločila to skrivnost obdržati zase, dokler res ni bilo več mogoče, pripoveduje Amanda Shatel, novinarka.
Ne spreglejte:
- Zdravniki so ji na rutinskem pregledu odkrili možganski tumor: "Bila sem šokirana, saj nisem imela očitnih simptomov"
- Dieta, ki ni za vsakogar, a prinaša neverjetne rezultate: tako se prehranjuje Demi Moore, da pri 62. letih izgleda kot dvajsetletnica
"Kot nekdo, ki ne more imeti skrivnosti, se mi je njena odločitev zdela nenavadna. Ne le zato, ker je moje življenje odprta knjiga, ampak tudi zato, ker bi mislila, da si bo želela tolažbe in podpore svojih najbližjih, preden bi umrla. Ni bila poročena, ni imela otrok, njena starša pa sta umrla že pred leti," pravi Amanda.
Ugotovitev, da je skrivnost o svoji bolezni nosila s sabo več kot eno leto, je bila srce parajoča, vendar to, kar je storila, ni tako neobičajno, kot bi si morda mislili.
Zakaj mnogi skrivajo takšno diagnozo?
Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je veliko ljudi, ki bi diagnozo raka obdržali zase. Med 1.115 odraslimi v Združenem kraljestvu, ki jim je bil diagnosticiran rak, je kar 25 % žensk povedalo, da razmišljajo o tem, da svoje diagnoze ne bi razkrile, medtem ko je enako menilo 18 % moških, je pokazala anketa.
Ko je šlo za razkritje resnice svojim partnerjem, je 4 % žensk povedalo, da tega ne bi storile, pri moških pa je ta odstotek znašal le 1 %.
Raziskava je pokazala, da 18 % ljudi pozna nekoga, ki je svojo diagnozo zamolčal. Preko polovice vprašanih je povedalo, da bi spoštovalaiodločitev posameznika, da takšno informacijo ohrani zase, četrtina pa je priznala, da bi jih to šokiralo.
Razlogi za skrivanje takšne novice so različni – od želje po ohranjanju normalnega življenja, do izogibanja sočutju ali posebni obravnavi. Nekateri preprosto želijo z boleznijo opraviti sami, brez vmešavanja drugih.
Jayne Molyneux, vodja pisarne za zdravstveno oskrbo pri raku v organizaciji Bupa, pojasnjuje, da se vsak bolnik na diagnozo odzove drugače.
"Vse več bolnikov se odloča, da diagnozo zadržijo zase in se sami spopadejo z zdravljenjem, ali pa novico zadržijo zase dokler se sami z njo ne sprijaznijo," pravi Jayne.
Podpora bližnjih je pomembna
Amanda, ki sama ni nikoli imela raka, priznava, da si težko predstavlja, kako bi bilo sprejeti takšno novico.
"Toda po tem, ko sem gledala ljubljene, kako umirajo za to boleznijo, lahko le rečem, da si težko predstavljam, kako bi si kdo želel biti sam v takem šoku in bolečini. Seveda je to osebna odločitev vsakega posameznika, vendar se mi zdi, da bi v takšnem času človek moral imeti podporo – tako fizično kot čustveno," je prepričana Amanda.
Vir: kafe.rs
Novo na Metroplay: "V vsakem žanru najdeš dobre in slabe pesmi." | Raiven