“Morala sem opustiti naporne vadbe, ker so me pripeljale do izgorelosti” (zgodba osebne trenerke)

“Ura je bila 11:30 in jaz sem bila že popolnoma izčrpana. Želela sem si čutiti veselje v tem, kar počnem, a moje telo ni imelo več goriva. Najraje bi se zakopala v posteljo in preostanek dneva prespala. Morda, če odidem domov in spim dve uri, bom lahko nadaljevala normalno in z veliko energije. Pa se to ni zgodilo, pomagal ni niti počitek. Vse to je trajalo dve leti, preden sem dobila diagnozo: adrenalna utrujenost.”

Nadledvične žleze med drugim izločajo tudi hormon kortizol (pravimo mu stresni hormon), ki ga telo potrebuje za dobro delovanje, ko se znajdete pod stresom. Če stres doživljate prepogosto, so nadledvične žleze preobremenjene, telo hrepeni po počitku, ki pa mu ga ne zagotovite. Zvečer se ne morete umiriti za spanje, zjutraj najraje ne bi vstali iz postelje (pa prej s tem niste imeli težav). 

V zadnji fazi se zgodi izgorelost - takrat zelo verjetno trpite za adrenalno utrujenostjo. Telesu popolnoma zmanjka energije za vsakdanja opravila kot tudi za športne aktivnosti. 

“V najhujšem delu moje faze izgorelosti, sem bila pogosto prehlajena ali bolna, kašljala sem in doživljala t. i. možgansko meglo. Ponoči sem se večkrat prebudila. Moja motivacija za življenje je uplahnila, strast do fitnesa in telovadbe pa zvodenela. To, da se nikoli nisem počutila vredu, je postalo normalno. Takrat me je zdravnik soočil z resnico: Tvoje telo je popolnoma izčrpano. Nimaš več goriva. Če boš tako nadaljevala, se bo vse skupaj še poslabšalo.

Takrat je moj urnik osebne trenerke izgledal tako: dan se je začel ob šestih zjutraj in končal ob desetih zvečer, v enem tednu pa sem naredila 15 treningov različnih vrst (boksa, z utežmi, visoko intenzivnih …). V dnevu sem si sicer vzela nekaj odmorov, vendar sem skoraj vse vadbe opravila skupaj z vadečimi. Takšen urnik seveda ni primeren za nekoga, ki trpi za hudo izčrpanostjo.”

Takrat se je končno začela zavedati, da se mora v njeni rutini nekaj zelo spremeniti, če si želi povrniti zdravje. Industrija fitnesa jo je vedno zanimala, vendar je počasi spoznala, da pridobivanje energije ne temelji le na tem, da se nenehno ženeš in zvečer padeš v posteljo, ampak velja tudi, koliko počitka nameniš telesu v budnem stanju. 

Spopasti se z adrenalno utrujenostjo in o njej povedati znancem, je vse prej kot lahko. Ker stanje ni vidno na zunaj (kaže se v podočnjakih, izbruhih aken in znakih, ki jih lahko pripišemo drugim stanjem), marsikdo ne izkaže podpore in ne verjame, da je z osebo sploh kaj narobe. 

Postavila si je nov cilj: povrniti si energijo, po kateri je hrepenelo telo. 

“Počitek je izredno pomemben del treningov in zdravega načina življenja. Skrčila sem svoj urnik in odstranila tek, boksanje, uro kolesarjenja in uteži. Po teh vadbah sem se počutila slabše (in ne boljše, kot bi se morala) in stanje se je poslabšalo. Med večjimi odmori, ki sem jih kar naenkrat imela, sem se začela zavedati povezave telesa in uma. Vedela sem, da je to tisto, kar sem spregledala in mi lahko pomaga na poti do cilja: popolnega okrevanja. 

Takrat sta pritegnili mojo pozornost vadbi joge in pilatesa. Obe vadbi sta mi omogočili telovadbo, pri kateri moj srčni utrip ni poskočil do maksimuma. Nudili sta mirno glasbo ali pa te sploh ni bilo. Največja razlika pa je bila v tempu. 

Pred tem sem bila vajena glasne glasbe, ki omogoča hitrejši tempo in daje motivacijo, da iz sebe stisnem največ kot lahko. Pri jogi in pilatesu pa sem se končno osredotočila na dihanje in na povezovanje mišic - tako majhnih kot velikih. Začela sem se zavedati telesa in premikanja. 

Prišla sem do novega odkritja: ponovno sem se naučila občutka, ko telo ni nenehno v stanju preživetja. 

Zdravje je sestavljeno iz mentalnega, fizičnega in družbenega počutja, zame pa pomeni tudi imeti energijo za ustvarjanje. Ko sem opustila intenzivne vadbe, sem začela uvajati prakse, s katerimi se znebim stresa, kot je meditacija. Sedaj rečem NE aktivnostim, za katere vem, da bodo porabile veliko moje energije in bom po njih anksiozna. 

Vse te novosti so mi omogočile, da sem se počutila dobro v svoji koži, zmanjšala se je tudi potreba po dnevnih počitkih. Ne trpim več za možgansko meglo. Takrat sem sprejela zelo pomembno odločitev: nikoli več se ne bom ukvarjala z zelo intenzivnimi vadbami.

Vsaka faza življenja od vas zahteva drugačen pristop k vadbi. Poslušajte svoje telo in ugotovite, kaj je tisto, kar potrebujete v vsakem obdobju.” 

• Preverite še Kako se spopasti s prazniki, če ste izgubili bližnjo osebo? ali pa 12 načinov, kako shajati s partnerjevo družino

 Po greatist.com priredila A. H.