Še vedno mislite, da so profesionalni športniki edini, ki napihujejo svoje telo s steroidi? Ko boste šli spet v fitnes, si dobro oglejte tipe okoli vas
Pred več kot sto leti si je neki nadebudni francoski raziskovalec vbrizgal izvleček pasjih in hrčkovih mod. Od takrat znanstveniki iščejo formulo, ki bi iz navadnega, preprostega človeka naredila “supermana”. Da bo imel vaš hišni ljubljenček mir, naj vam povemo, da je bil Francozov poizkus neuspešen.
So pa zato leta 1930 nemški znanstveniki odkrili, kako narediti umetno molekulo hormona testosterona. Začetni rezultati so bili fantastični. Novi überhormoni so uspešno podvojili velikost telesnih mišic ter povečali vzdržljivost in agresivnost. Nekatere od prvih odkritih steroidov so uporabili na nemških vojakih leta 1940, pozneje, v petdesetih, pa so z njimi “pomagali” ruskim atletom.
V šestdesetih, ko so “rdeči” dvigovalci uteži pometli s svetovno konkurenco, so anabolični steroidi postali nujen dodatek za mnoge atlete. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bili steroidi skrbno varovana skrivnost majhnega števila ljudi, ki bi jim lahko rekli tudi mišični fanatiki.
Zadnje čase pa se jim povsem pritajeno približuje še ena skupina ljudi. To so uradniki, menedžerji, policisti, programerji – v bistvu povsem običajni ljudje, ki hodijo skupaj z vami na fitnes in ki si želijo imeti veliko mišic in malo maščobe. Pri tem so veseli vsake pomoči, zato jih razni kemični dodatki niti najmanj ne motijo.
Ti ljudje ne stremijo k šampionskemu videzu bratov Madžarevič, želijo si le, da bi bili pri svojih 40 letih videti kot 25-letni Men’s-healthovi modeli. O vplivih in posledicah jemanja steroidov so “zelo dobro seznanjeni” in jih ne jemljejo več kot nekaj slabega in škodljivega. Pravzaprav nanje gledajo kot na nekaj, kar je nujno potrebno pri gradnji popolnega telesa. Nekateri so celo prepričani, da so steroidi, ob zmernem in nadzorovanem jemanju, del zdravega načina življenja.
Je tako razmišljanje, da so hormonski dodatki dobri za naše zdravje, zgrešeno? Ni nujno.
Nobenega dvoma ni, da imajo velike količine steroidov mnogo neprijetnih stranskih učinkov – od skrčenih mod, plešavosti, upada potence in povečanih prsi (oziroma zmanjšanih pri ženskah) do nebrzdanih izbruhov nasilja. Še več, medicinska stroka meni, da lahko jemanje steroidov poveča nevarnost možganske in srčne kapi, bolezni jeter, raka na prostati in vodi do zelo agresivnega vedenja, znanega kot steroidni bes.
Po drugi strani pa uradna medicina zelo malo ve o dolgoročnih učinkih jemanja steroidov, saj do zdaj na tem področju še ni bilo opravljene večje raziskave. Dr. Charles Yesalis, avtor knjige The Steroids Game, pravi, da je uporaba nekaterih steroidov v medicini dovoljena, torej se jih ob kratkočasnem in zmernem doziranju lahko varno uporablja. To ne pomeni, da je dolgotrajna uporaba za zdravje škodljiva. Pomeni le, da se do zdaj še nihče ni potrudil in zares raziskal njenih posledic. To mnenje je prevladalo tudi med uživalci steroidov.
Pravih dokazov, da so steroidi vzrok za možgansko in srčno kap ter bolezni prostate, kljub razširjenosti njihove uporabe ni bilo. Prav nasprotno, marsikateri znani mišičnjak iz obdobja 60. in 70. let – znanega tudi kot dobe Pumping Iron – je dočakal srednja leta brez večjih težav (z izjemo Schwarzeneggerjeve srčne operacije leta 1997). Res pa je tudi, da resnejše raziskave o steroidih, podobne tistim o škodljivosti tobaka, alkohola in drog, čeprav se že od 50. let množično pojavljajo v elitnih športnih panogah, še ni bilo. Prav tako nimamo nobenega resnega zakona, ki bi preganjal razpečevalce in uživalce steroidov. Zato ni čudno, da se mnogi počutijo kakor otroci v čokoladni deželi.
Medtem ko poklicni atleti uporabljajo steroide za doseganje boljših rezultatov in hkrati s tem tudi boljših sponzorskih pogodb, novopečeno vrsto uporabnikov zanima zgolj fizični videz. Po večmesečnem ali celo večletnem treningu se napredek prej ali slej ustavi in z nečim ga je treba spodbuditi.
Steroidi so sicer uradno prepovedani, kljub temu pa je internet poln raznih spletnih trgovin, ki vam želene substance po najugodnejši ceni pošljejo na dom skupaj s kupom informacij o njihovih dobrodejnih učinkih. Povedo vam, katera steroidna kombinacija je trenutno najbolj priljubljena pri uporabnikih in celo, kako se jo pravilno injicira v žilo.
Zagovorniki uporabe umetnih substanc pravijo, da je po svetu vedno več predebelih ljudi. Zato tudi menijo, da nikomur ne more škodovati, če lahko hkrati s kombinacijo trdega dela in malce “tekoče pomoči” topijo maščobe in gradijo mišice. Večina jih trdi, da niso mišični fanatiki, temveč si le želijo popolnejše postave. Zdravniki menijo drugače in pravijo, da ti ljudje nikoli niso in ne bodo zadovoljni s svojim videzom. Za lepši videz so pripravljeni žrtvovati prijateljstva, ljubezenska razmerja, poslovne kariere in celo zdrav razum. Ta obsedenost je ponekod postala tako razširjena, da so jo poimenovali Adonisov kompleks. Ženejo ga nenormalno velika telesa, ki nam jih vsiljujejo Holly- wood, razne revije in celo proizvajalci igrač.
Ena od kombinacij, ki so ta trenutek v modi, so sustanon, deca-durabolin in HCG. Sustanon je kombinacija štirih različnih sintetičnih testosteronov, njegova naloga pa je, da sili mišice k hitri rasti. Deca-durabolin pomaga mišicam pri absorpciji beljakovin, HCG pa je naravni hormon, destiliran iz urina nosečnic.
Dandanes je uporaba steroidov tako razširjena in vsakdanja, da umetno “povečanega” človeka niti ne razpoznamo več, če ga slučajno srečamo na cesti. Malo pa je takih, ki uporabo steroidov, kljub očitnem uživanju, priznajo. Se pa to prej ali slej pokaže, če ne drugje, v kakšnem razbitem lokalu ali avtomobilu. Kljub pomanjkanju pravih raziskav je medicini uspelo dokazati povezanost med uporabo steroidov in povečano agresivnostjo. Poleg tega se pri uporabnikih steroidov kažejo pojavi, značilni za narkomane – odvisnost (sicer ne od substanc, temveč od velikih mišic) in preprodaja steroidov.
Kaj in kako bo v prihodnosti s steroidomani, ne more predvideti nihče. Upamo lahko le, da se ne bo ponovila zgodba kadilcev, ki so šele po dolgih letih kajenja izvedeli, da njihova razvada povzroča raka na dihalih. In da se ne bodo ozirali v minulo, želeč, da bi več o škodljivi uporabi steroidov izvedeli na začetku svoje Adonisove poti.
Resnična zgodba steroidarja
(6 let, 15 kilogramov mišic; pripoved anonimnega "zasvojenca")
Ob koncu leta 1997 se je iztekalo moje 12-letno obdobje težkih treningov. Rezultati so bili očitni. Pri 170 centimetrih sem z začetnih 55 prišel na 115 kilogramov. S 43-centimetrskim premerom rok sem bil med močnejšimi fanti v našem fitnesu. Tudi pri počepih nisem bil slab, 250 kilogramov je bila moja običajna obtežitev, nad glavo pa sem z lahkoto dvigal 75 kilogramov. Sodeloval sem tudi na nekaj bodibilding tekmovanjih in v revijah se je včasih pojavila moja slika.
Vseeno pa nisem bil niti blizu postavi, o kateri sem sanjal vse od srednje šole. Hotel sem biti večji in bolj definiran, a je kazalo, da se po naravni poti tega ne bo dalo doseči. Prvi steroidni cikel sem začel pred šestimi leti, ko sem bil star 27 let. Moja žena se seveda ni strinjala s tem, a mi jo je uspelo prepričati, da moje zdravje ni v nevarnosti. Že po nekaj tednih sem pridobil skoraj 10 kilogramov samih mišic. Tudi močnejši sem postal za skoraj 30 odstotkov. Mišice so imele polnejši videz, kot bi jih napihnil z zrakom ali napolnil z vodo. Zdelo se mi je, da bi lahko vadil ure in ure, če bi želel.
Spolni apetit mi je udaril prek vsake meje, zato se je žena začela pritoževati nad mojimi naraščajočimi potrebami. Drugi, neprimerno neprijetnejši stranski učinki so bili voda, ki se je zadrževala v obrazu, in nagnusni mozolji, ki so se razširili prek celotnega hrbta in ramen. Najhujši udarec pa je doživel moj ugled v klubu. V njem sem treniral skoraj štiri leta in ves čas sem glasno navijal proti steroidom. Pa sem čez noč postal gospod Hinko. Izgubil sem skoraj vse prijatelje. Zdaj, čez 6 let in približno 12 ciklov, tehtam dobrih 120 kilogramov. Pred tekmovanji ponavadi shujšam na 105 kilogramov. Obseg rok se je povečal na 48 centimetrov in končno se mi zdi, da sem tak, kot sem si vedno želel biti.
Moje mišice so bile zelo drage. Za steroide sem potrošil približno 30. 000 evrov. Poleg vsega imam na mnogih delih telesa, kjer so mišice hitreje rasle, brazgotine, zadnja plat pa je razbrazdana od stotine vbodov. Pred nekaj meseci – po ciklu, pri katerem sem steroide jemal oralno – je krvni test pokazal poškodbo jeter, podobno tisti, ki nastane pri hepatitisu. Jetra so se mi do zdaj skoraj v celoti zacelila, vendar pa je začela žena vztrajati, naj steroide preneham jemati. Pravi, da obstaja točka, kjer moram opustiti željo po tem, da bi bil večji, in se osredotočiti na zdravje, jaz pa se ne strinjam z njo. Prav tako jemanje steroidov vedno teže skrivam pred starejšima otrokoma.
Želite moj nasvet o steroidih? Če niste čisto blizu svojega maksimalnega genetskega potenciala, potem ne zapravljajte časa in denarja. Pri prezgodnji uporabi steroidov se ne boste nikoli naučili pridobivati mase naravno. Če ste mlajši od 23 let, prav tako pozabite nanje. Poleg tega, da imate dovolj svojega naravnega testosterona, lahko jemanje umetnega slabo vpliva na vaš telesni razvoj, zlasti na višino. Za povrh večina fantov, ki se odloči za “en sam poskusni cikel”, ostane na steroidih še dolga leta. In če mislite, da ste pri tem izjema, ste postali član zelo velikega kluba. Ko enkrat začneš, težko končaš.
“Jemati ali ne jemati” je ena od pomembnejših življenjskih odločitev, zato dobro premislite, kako se boste odločili. Pazite tudi, da vam želja po “biti večji” ne bo uničila poslovne kariere in razbila družine, saj velike mišice ne plačujejo računov. In nikoli vas ne bodo ljubile tako močno, kot vi ljubite njih.
Kaj so anabolični steroidi (Vbrizganje spolnega hormona v zadnjico)
Za anabolične steroide označujemo sintetično obliko testosterona (moškega spolnega hormona). Testosteron proizvaja telo samo, in sicer pri povprečnem moškem, starem med 21 in 45 let, od 2, 5 do 11 mg na dan. Od tega ga je samo 1 do 3 odstotke namenjenega za mišično rast in razvoj, preostalo pa spolnim funkcijam. Učinek testosterona je najbolj opazen v času pubertete, ko ga še fantovsko telo začne intenzivneje proizvajati. Njegove posledice so hitrejša rast kosti in mišic, globlji glas, večja poraščenost telesa in obraza, hitrejši razvoj spolnih organov, spolne sle in proizvajanje semenčec. Testosteron je tudi razlog, da so moški močnejši od žensk, saj ga te proizvedejo le od 2 do 4 mg na dan. Dominantni ženski hormon je namreč estrogen, ki povzroča kopičenje maščob ter zavira rast kosti in mišic.
Z leti začne raven naravnega testosterona upadati in nekateri ga nadomestijo z umetnim vnašanjem v telo, in sicer oralno ali intramuskularno. Tako lahko z zmernimi količinami dosežejo zelo veliko povečanje mišične mase – tudi do 10 kilogramov v enem mesecu. Anabolični steroidi morajo biti injektirani v mišico tako, da igla prebode kožo, preide skozi sloj maščobe in vstopi v mišico. Najpogostejši telesni del, kamor se zabode igla, so zadnjica, stegno in ramena. Injekcije morajo biti zapičene globoko v mišico in stran od večjih živcev in krvnih žil. Injektiranje na isto mesto več kot dvakrat na teden ni priporočljivo.
Peter Kapele