Joga uči, da obvladovanje telesnega ravnotežja poleg močnih mišic zagotavlja tudi življenjsko ravnovesje.
A ravnotežje v jogi je veliko več kot le stanje na eni nogi. Ni le preprosto sposobnost zadrževati telo ali del telesa v določenem položaju pri stiku s podlago, ki je v mirovanju ali v gibanju. Joga uči, da si telo zapomni različne izkušnje in čustva, ki, če se z njimi pravočasno ne soočimo, ostanejo ujeti v telesu ter rušijo telesno in duševno ravnotežje.
Iskanje telesnega ravnotežja prinaša veliko koristi:
- krepijo se mišice,
- izboljšuje se koordinacija gibov,
- obenem pa v ravnotežje prihajajo tudi telesne funkcije in hormoni, kar je zanimivo predvsem za ženske, ki naravno blažijo težave, povezane z menstruacijo in menopavzo.
Kako lahko z določenimi asanami vzpostavimo ravnotežje?
Asane so položaji, ki zahtevajo aktiviranje mišic, torej moč, osredotočenost in usklajevanje položaja telesa z zakoni gravitacije.
Moč za izvajanje teh položajev najpogosteje črpamo iz mišic, za katere niti ne vemo, da obstajajo:
- Mišice medeničnega dna - sodelujejo pri podpori trebušnih organov in so pomembne za mehanizem zapiranja sečnega mehurja. Brez njih ne bi mogli stati vzravnano.
- Mišice stopal - veliko število teh mišic z leti počasi upada, rezultat pa so bolečine v kolenih in hrbtenici. Brez njihovega delovanja telo nima stabilne opore in je kot steblo brez korenin, zaradi česar se težko 'prizemlji'.
- Mišica iliopsoas - mišica, brez katere ne bi bilo mogoče stati vzravnano na eni nogi. Kot najmočnejša dvigalna mišica stegnenice je ta odgovorna za dvigovanje nog. Če je šibka, je lahko krivec za mnoge težave, povezane s hrbtom in preponami, čeprav se ji ta krivda zaradi nevidnosti redko pripiše.
Z vadbo joge se krepijo te in mnoge druge mišice. Sčasoma, ko vam bo šlo ohranjanje ravnotežja dobro od rok, boste mišice vse manj obremenjevali. Pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja bo namreč prevzel tudi vaš skelet, ki bo po dolgem času končno v ravnotežju.
Na ravnotežje telesa vplivajo tudi čutila
Dejstvo, da vidimo, slišimo in razmišljamo o svetu okrog sebe, je pri vsakdanjih izzivih za ravnotežje telesa, kot so tek, hoja in sedenje, olajševalna okoliščina.
Pri zahtevnejših asanah ta čutila postanejo oteževalna okoliščina. Ovirajo namreč osredotočenost, zato ima vsaka asana svojo drishti, točko, v katero se zazremo ter se osredotočimo na izvajanje položaja.
Hrup in tavajoče misli odženite s poslušanjem dihanja
Popolno prepuščanje dihanju v meditaciji pripelje do stanja, v katerem preslišimo vse zvoke iz okolja.
Enakomerno dihanje je zelo pomembno za doseganje tako telesnega kot duhovnega ravnotežja.
S pravilnim in umirjenim dihanjem se bomo izognili padcu, pa tudi zaustavili naraščanje krvnega tlaka v stresni situaciji.
Večina jogijev se sčasoma nauči umiriti svoja čutila, a le redkim uspe ravnotežje ujeti tudi v temi. Tema predstavlja velik izziv. Če zapremo oči, izgubimo točko, v katero smo se zazrli, in pojavi se strah, ki je rezultat tega, da se že od rojstva zanašamo na svetlobo. Toda s predanim treningom lahko premagamo tudi temo.
Preverite:
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del