Prvi medicinski opis za cerebralno paralizo je iz leta 1861. Napisal ga je znani angleški ortoped in kirurg. V ospredju njegovega članka je bil opis nevroloških težav otrok s spastično diplegijo. Za glavni vzrok te težave pa je navedel pomanjkanje kisika med porodom. Na splošno pa lahko rečemo, da cerebralna paraliza ni nova motnja in da najbrž obstaja, odkar obstaja človeštvo.

Kaj sploh je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza je posebna motnja gibanja, drže ali koordinacije. Gre za posledico nenapredujoče okvare ali poškodbe nedozorelih možganov. Zanjo je značilno, da zajema celo paleto različnih stanj. Lahko gre za najtežje oblike ali pa izjemno blage. Posameznika pa prizadene na najrazličnejše načine.

Njena osnovna značilnost je nezmožnost v celoti kontrolirati motorično funkcioniranje. Zelo sta oteženi kontrola mišic in tudi koordinacija gibov.

Ob cerebralni paralizi se lahko pojavijo dodatno še nekateri drugi simptomi. Med njimi so na primer težave z zaznavanjem/občutenjem in percepcijo, težave z vidom, sluhom ali govorom, epileptični napadi, učne težave in duševna prizadetost. Nekatere osebe s cerebralno paralizo pa imajo probleme še s hranjenjem in izločanjem, težave z dihanjem in s preleženinami.

Kako se cerebralna paraliza obravnava?

Zelo pomembno je vedeti in tudi poudariti, da cerebralna paraliza ni bolezen. Gre za posebno stanje, ki je neozdravljivo. Ni napredujoča in se zaradi možganske poškodbe ne slabša ali izboljšuje. Z leti pa se lahko povečujejo posledice. Pri tem mislimo predvsem na zategnjenost mišic. Njeni simptomi se lahko obravnavajo z nekaterimi terapevtskimi pristopi in tudi pripomočki ter tudi nekaterimi zdravili in alternativnimi oblikami zdravljenja.

Število ljudi s cerebralno paralizo

Raziskave so pokazale, da na svetu živi približno 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. V Sloveniji je takih ljudi več kot štiri tisoč.

Kdaj so vidni simptomi cerebralne paralize?

Simptomi cerebralne paralize so ponavadi vidni kasneje in ne takoj ob rojstvu otroka. Zanjo velja, da ni dedna, zato niti ne obstaja test, po katerem bi lahko napovedovali verjetnost takega stanja.

Nekateri od njenih simptomov pa se pokažejo že kaj kmalu po rojstvu. Pri tem mislimo na težave, ki jih ima otrok lahko pri sesanju in požiranju, jok otroka je zelo šibek, ima zelo mehko, ohlapno in raztegnjeno telo.