Si predstavljate življenje bolnikov s sladkorno boleznijo brez najsodobnejših inzulinov, bolnikov z najtežjimi oblikami revmatoidnega artritisa brez bioloških zdravil, onkoloških bolnikov brez inovativnih terapij, otroka z otroško paralizo, če bi ne imeli na voljo cepiva, ledvične bolnike brez dialize ali bolnike s srčno odpovedjo brez presaditve?

In vendar v vsakdanjem življenju ne razmišljamo prav pogosto o inovacijah, ki spreminjajo  življenje bolnikov z resnimi boleznimi in vseh nas - uporabnikov zdravstvenih storitev.

Preživetje in kakovostno življenje

Zaradi napredka znanosti predvsem na področju medicine in farmacije živimo precej dlje, življenja naših potomcev pa bodo po demografskih napovedih še daljša. Inovativna zdravila, terapije in cepiva rešujejo življenja, saj nekoč smrtne bolezni spreminjajo v kronične in  izboljšujejo kakovost življenja bolnikov, poudarja Barbara Stegel, generalna sekretarka Mednarodnega foruma: »Od leta 1991 se je umrljivost za rakom zaradi novih terapij znižala za 21 odstotkov. Danes dva od treh diagnosticiranih bolnikov živita vsaj pet let po postavljeni diagnozi. Ali drugače - zaradi kontinuiranega razvoja diagnostike in nove generacije tarčnih zdravil bo najmanj petletno preživetje imelo kar 66 tisoč Evropejcev več kot pred desetimi leti. To je neprecenljiva vrednost za 66 tisoč bolnikov in njihovih družin. Še večji napredek je inovativno zdravljenje prineslo bolnikom s HIV/AIDS. V zadnjih dveh desetletjih so nove terapije prispevale k 80 odstotkom manjši smrtnosti. Biološka zdravila pa spreminjajo tudi življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Če smo pri slednjih znali z zdravili še pred 20 leti samo lajšati simptome kroničnega vnetja sklepov, napredovanja bolezni pa nismo znali ustaviti, so  nova zdravila ciljno usmerjena na vzroke vnetij in preprečujejo invalidnost, na katero so bili še pred kratkim obsojeni ti bolniki. Poglejmo še vrednost cepiv - s cepljenjem vsako leto rešimo od 2 do 3 milijone življenj. Cepiva so nedvomno ena najbolj stroškovno učinkovitih javnozdravstvenih intervencij, saj samo cepljenje proti gripi prihrani 715 tisoč izgubljenih dni na delovnem mestu ali v denarju: 96 milijonov evrov in reši 25 tisoč življenj po vsem svetu na leto. Predstavniki inovativne farmacevtske industrije v Sloveniji si zato želimo in pričakujemo, da inovativna zdravila čim prej pridejo do vseh, ki jih potrebujejo.«

Breme ali donosna investicija?

Inovativna zdravila so nedvomno draga, na trg prihajajo vedno nova in nova, zdravstvena blagajna pa ima omejena sredstva. In čeprav so v Sloveniji stroški za zdravila najnižji med državami s podobnim naborom zdravil, saj denimo Švica za podoben nabor zdravil na prebivalca na leto porabi 898 evrov, Nemčija 543 evre, Slovenija pa 229 evrov, Slovenija pa za zdravstveno varstvo na prebivalca porabi le 71 odstotkov evropskega povprečja, stroški obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni in njihovih zapletov strmo naraščajo.

Kako ohraniti dostop do kakovostnih zdravil, poskrbeti za sprotno uvajanje inovativnih in hkrati zagotavljati vzdržnost zdravstvenega sistema?

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj je napovedal, da si bodo na Zavodu s številnimi ukrepi tudi v prihodnje prizadevali za ohranitev dostopa bolnikov do učinkovitih, kakovostnih in varnih zdravil ter za uvajanje inovativnih zdravil v sistem  financiranja: »V ta namen bo ZZZS izvajal različne ukrepe, ki zagotavljajo kakovostno in finančno vzdržno predpisovanje zdravil ter njihovo varno in pravilno rabo. Hiter razvoj inovativnih zdravil prinaša nove možnosti uspešnega zdravljenja, vendar pa je finančno breme tovrstnih zdravil v zadnjem obdobju tako veliko, da bi lahko povzročilo razvojni izostanek na drugih, tudi zelo pomembnih področjih zdravstvenih tehnologij. Zato ZZZS načrtuje dodatne sistemske ukrepe, s katerimi bo nova finančna tveganja delil tudi s proizvajalci zdravil.«

Dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je opozorila, da je pri vrednotenju inovacij nujna celovita ekonomska ocena stroškov in učinkov: »Učinkovito  obvladovanje kronične bolezni ni zgolj strošek, ampak je pomembna investicija, pri kateri moramo na tehtnico postaviti tako stroške kot doseženeučinke. Z vidika plačnika so takšni učinki investicije v inovativno zdravilo lahko znižanje izdatkov za druge zdravstvene storitve in  nadomestil za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ker pa zdravstvo financiramo kolektivno po solidarnostnih načelih, moramo učinke opazovati s širšega družbenega vidika. Tako moramo zajeti tudi manjše izgube produktivnosti iz naslova absentizma, prezentizma, nege družinskih članov in prezgodnje umrljivosti. Zlasti pri starejših, ki so v pokoju, pa ne moremo zanemariti učinkov, ki z ohranjanjem kakovosti življenja nastajajo pri vsakodnevnih aktivnostih, neplačanem gospodinjskem delu in skrbi za naše najmlajše.«