Kaj točno se dogaja s kožo ob sončenju?

Z doc. dr. Katjo Žmitek in Tino Pogačnik, magistro kozmetike, smo se pogovarjali o pozitivnih in negativnih učinkih sonca na našo kožo in organizem. Kajti ne pozabite, koža si zapomni vse, kar se z njo dogaja.

Kaj točno se dogaja s kožo ob sončenju? - Foto: Profimedia

Pozitivno in negativno

Ob premišljenem izpostavljanju sončni svetlobi oziroma UV-žarkom se v koži tvori vitamin D, zmanjšuje se tveganje za nastanek depresije, blagodejno deluje na krvni obtok in pripomore k dobremu počutju.

A čezmerno izpostavljanje soncu in s tem UV-žarkom ima tudi negativne učinke. Doc. dr. Katja Žmitek in Tina Pogačnik, magistra kozmetike, sta nam povedali, da lahko to povzroči akutne in kronične škodljive učinke na koži, očeh, imunskem sistemu. »UV-sevanje povzroča sončne opekline, prezgodnje staranje kože, poškodbe oči, oslabljen imunski sistem, fotoalergične in fototoksične reakcije. Je pa tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Število novih primerov kožnega raka pa v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča,« pove doc. dr. Katja Žmitek.

»Za pridobivanje vitamina D je nekaj izpostavljanja soncu nujno, a namerno sončenje v ta namen v poletnem času ni potrebno. V tem obdobju je že 10–15 minut izpostavljanja na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) nekajkrat tedensko dovolj,« doda Tina Pogačnik.

Učinke UV-sevanja lahko šele po določenem času opažamo kot škodljive posledice na naši koži, očeh in imunskem sistemu. »Nekatere od teh sprememb lahko zaznavamo z aparaturami, ki jih imamo na Oddelku za kozmetiko Visoke šole za storitve, še preden so vidni znaki navzven. Z meritvami različnih kožnih parametrov lahko vsakemu posamezniku pokažemo, kakšno je stanje njegove kože in kakšne posledice je do zdaj pustilo UV-sevanje na njej,« razloži doc. dr. Katja Žmitek.

Kakšen je vaš fototip? 

Tina Pogačnik pojasni, da je porjavela koža odraz človeku lastnega obrambnega mehanizma. »Koža se pred UV-sevanjem namreč ščiti tako, da pigmentne celice (melanociti) v povrhnjici ob izpostavljenosti UV-sevanju začnejo proizvajati več kožnega barvila (melanina). V kolikšni meri se je koža sposobna obraniti pred UV-žarki, lahko ponazorimo s fototipi,« razloži doc. dr. Katja Žmitek.

Sogovornici povesta, da belopolte ljudi razdelimo v 4 fototipe, kjer ima fototip I (keltski tip) daleč najslabšo sposobnost tvorbe melanina in najslabšo lastno zaščito pred soncem – pri ljudeh tega tipa že npr. 15 minut izpostavljanja soncu lahko privede do opeklin. Nasprotno ima fototip IV (mediteranski tip) veliko boljšo sposobnost tvorbe melanina in tako tudi boljšo lastno zaščito pred UV-sevanjem, ljudi tega fototipa sonce le redko opeče. »Pri fototipu I zelo redko pride do porjavitve in so tudi skupina ljudi, ki imajo največje tveganje za nastanek kožnih rakov, a to ne pomeni, da pri temnejših ne prihaja do poškodb kože ali pojavnosti kožnega raka,« doda doc. dr. Katja Žmitek. 

Kaj povzročajo UVA-, UVB- in UVC-žarki?

  • UVA – A pomeni »aging«, torej povzroča staranje kože;
  • UVB – B pomeni »burning«, povzroča sončne opekline;
  • UVC – C pomeni »cytotoxic«, torej toksično za celice.

Posledice UV-sevanj na koži

Posledice UV-sevanj lahko razdelimo na zgodnje in pozne:

  • Zgodnje so npr. sončne opekline, preobčutljivostne reakcije kože in poslabšanje nekaterih bolezni pod vplivom sonca.
  • Pozne pa so melanomski in nemelanomski rak kože, pospešeno staranje kože in drugo, povesta sogovornici.

»Na predelih kože, ki so soncu bolj izpostavljeni, prihaja do pospešenega staranja, t. i. fotostaranja. To so običajno obraz, dekolte, rame, zgornji del hrbta, hrbtišče rok in dlani. Posledica fotostaranja je propadanja kolagenskih vlaken in kopičenje okvarjenega elastina v srednji plasti kože, kar privede do slabše čvrstosti in elastičnosti kože. Prihaja do poškodb kapilar, ki postanejo bolj vidne. Zadebeli se zgornja plast kože – epidermis, zmanjšata se vlažnost in zaščitna funkcija. Vse to se kaže kot usnjen videz in suhost kože povečana zgubanost, ki spominja na pečeno jabolko. Pogosto kožo spremlja neenakomerna obarvanost (na nekaterih predelih povečana pigmentiranost, na nekaterih pa zmanjšana), lahko tudi pojavnost predrakavih sprememb, kožnih karcinomov (bazalnocelični in ploščatocelični karcinom) ter malignega melanoma,« razloži doc. dr. Katja Žmitek z Visoke šole za storitve.

Kako naj bodo zaščiteni otroci?

»Med kožo otrok in odraslih je strukturno gledano velika razlika. Pri dojenčkih je vrhnjica bistveno tanjša. Število pigmentnih celic je enako kot pri odraslem, vendar je njihova učinkovitost manjša, zato imajo slabšo zaščito pred UV-sevanji,« razloži doc. dr. Žmitek.

Zaradi navedenega je zaščita otroške kože še toliko bolj pomembna. »Otrok v prvem leta življenja ne sodi na sonce, še zlasti se tega strogo držimo do 6. meseca starosti, pozneje pa se temu skušajmo čim bolj približati. Na splošno je priporočljivo, da otroci, mlajši od 3 let, niso na soncu oz. da so pred soncem dosledno zaščiteni z oblačili z dolgimi rokavi, pokrivali ipd. Za otroke pred 6. mesecem se odsvetuje uporaba varovalnih izdelkov za zaščito pred soncem (sončnih krem),« pojasni Tina Pogačnik. »Za malčke je priporočljivo izbirati izdelke, ki vsebujejo le fizikalna sredstva za zaščito pred soncem, saj so v primerjavi s kemičnimi sredstvi manj alergeni, torej izbirajte kreme, ki vsebujejo kot UV-filtre cinkov oksid in titanov.«

Kaj pa solarij?

Sončenje je torej daleč od tega, da bi bilo zdravo, zato nas je zanimalo, ali je solarij boljša izbira. »Glede na moč UVA- in UVB-sevanja so solariji razdeljeni v štiri razrede. V kozmetične namene se uporabljajo solariji III. razreda, pri katerih je vrednost gostote pretoka moči za vsako območje UVA- in UVB-sevanja posebej manjša od 0,15 W/m2. Trenutno tveganje zaradi izpostavljanja UV-sevanju je pri naravnih in umetnih virih podobno. Vendar pa je bistveno težje primerjati zapoznele vplive, ki so odvisni tudi od vzorcev izpostavljanja. Leta 2009 je WHO uvrstil UV-sevanja v solarijih v skupino 'Kancerogeno za ljudi' (1. skupina) in tako solarije postavil ob bok cigaretam, azbestu in ionizirnim sevanjem. Pri solarijih je treba upoštevati, da v enakem času izpostavljanja umetnemu viru UV-sevanja v primerjavi s sončenjem prejmemo 10- do 15-krat večji odmerek kot pri opoldanskem sončenju,« pojasnita sogovornici.

Zaščita

Za zaščito je najpomembnejše preventivno ravnanje. Na delih, ki jih ni mogoče zaščititi z oblačili, pokrivali idr. so priporočena zaščita pred UV-žarki kreme za sončenje. Njihov UV-faktor nam pove, koliko dlje se lahko izpostavljamo UV-svetlobi, ne da bi nas opeklo. »Seveda pa je treba poudariti, da je treba kremo nanašati v zadostnih količinah in redno obnavljati (vsaj na 2 uri), da nam daje kar se da optimalno zaščito. Ob tem je treba upoštevati, da zaščitni faktor SPF velja ob nanosu zadostne količine izdelka – a v vsakdanjem življenju so ti nanosi običajno precej manjši, torej je tudi zaščita slabša. Zato je smiselno uporabljati čim višji zaščitni faktor, da dosežemo ustrezno zaščito,« dodaja Tina Pogačnik.

'Marmelade'

Že nekaj časa lahko na trgu najdemo tudi pospeševalce porjavitve. To so porjavitev pospešujoče oz. stimulirajoče kreme in drugi pripravki, pri katerih se je po nanosu treba izpostaviti sončnim žarkom za povečanje porjavelosti. »Te kreme, t. i. marmelade, med drugim vsebujejo aminokislino tirozin, iz katere nastane melanin, koži lastno barvilo. Pomembno se je zavedati, da takšni izdelki koži večinoma ne zagotavljajo zaščite pred UV-žarki (ali zgolj minimalno), še več, navajajo k izpostavljanju. Res pa je, da z njihovo uporabo obarvanost, torej tudi delno zaščito kože pred UVB-žarki, dosežemo prej,« pojasni uporabo doc. dr. Katja Žmitek.

7 PRAVIL, ki se jih moramo to poletje držati:

  1. Omejiti moramo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, saj je moč UV-sevanja takrat
    najmočnejša.
  2. Upoštevajmo pravilo sence, ki narekuje, da se, ko je naša senca krajša od telesa, umak- nemo v senco.
  3. Oblecimo lahka gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami.
  4. Glavo pokrijmo z ustreznim pokrivalom, kadar se ne moremo umakniti v senco.
  5. Zaščitimo svoje oči s sončnimi očali, ki imajo zaščito pred UVA- in UVB-žarki.
  6. UV-zaščitne kreme naj služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi
    z oblačili in pokrivali. Te kreme morajo zagotavljati širokospektralno zaščito (pred UVA- in
    UVB-žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF) 30 ali več. Pomembna je zadostna količina
    nanosa (5 ml – po 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in ponovno nanašanje po kopanju, močnem potenju, brisanju oz. vsaki 2 uri.
  7. Ne sončimo se namerno, tudi v solarijih ne.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri