Kdor koli se v življenju sooča z invalidnostjo, potrebuje veliko podpore, da lahko pridobi vsa potrebna znanja, ki so nujna za dobro funkcioniranje v družbi ter mu omogočajo kakovostno življenje. Vsaka invalidna oseba potrebuje pomoč in podporo družinskih članov, sorodnikov ter prijateljev; tudi tisti, ki so radi samostojni.

Ker večina ljudi v vsakodnevnem življenju nima interakcije z invalidnimi osebami, ne ve, kako bi lahko najboljše pristopila in pomagala. Družba žal ne posveča dovolj časa za ozaveščanje ljudi, kako biti solidarni in kako pomagati sočloveku v težkih situacijah.

Ko se znajdemo v bližini invalidne osebe, žal velikokrat ne vemo, kako bi lahko pomagali. Invalidne osebe srečujemo v trgovini, v šoli, na poti v službo, na prehodu za pešce, na avtobusu ... Že majhne stvari, kot so odpiranje vrat, spremljanje slepega čez cesto, pomoč osebi na vozički pri vstopu ali izstopu iz avtobusa lahko naredijo veliko spremembo.

Zapomniti si moramo, da je potrebno, kadar nekomu ponudimo pomoč, vedno počakati, da jo sprejme in pri tem upoštevati njegove usmeritve in nasvete. Kadar koli se srečamo z invalidno osebo, ne smemo podvomiti o tem, da bi ji lahko kako pomagali. Pomembno je, da z vsemi ljudmi v naši okolici ravnamo enakovredno. Ravno naš odnos ima tu zelo velik pomen, saj s pravilnim odnosom pokažemo, da nam je mar. Pri vsaki invalidni osebi bo že najmanjša gesta in korak v njihovo smer naredila veliko spremembo v njihovem in tudi v našem življenju.

Kako lahko pomagamo?

• Pristopimo in vprašamo, ali mogoče potrebuje pomoč. Seveda osebo prosimo, da nam pove, kako točno lahko pomagamo.
•  Obnašati se moramo naravno.
• Govoriti moramo direktno in gledati osebo v oči.
• Poizkusiti moramo najti primeren način sporazumevanja.
• V kolikor ima oseba težave s komunikacijo, je dobro, da si vzamemo dovolj časa in počakamo, da pove, kar želi sporočiti.
• Če oseba počasi hodi, moramo slediti njenemu ritmu.
• Ne smemo se prestrašiti.
• Ne smemo biti preveč vsiljivi ter pomagati le, če si oseba tega želi.
• Osebam na vozičku lahko pomagamo iti na avtobus ali izstopiti iz njega.
• Kadar moramo osebi na vozičku pomagati po stopnicah, stopimo eno stopnico višje, voziček obrnemo, tako da gre večje kolo naprej ter nagnemo in povlečemo voziček za eno stopnico višje. Kadar gremo po stopnicah navzdol, pomagamo na enak način, le da smo mi eno stopnico nižje od vozička.
• Vedno moramo upoštevati dejstvo, da hočejo biti invalidi obravnavani enako kot mi, zato ne smemo biti preveč zaščitniški ali pokroviteljski.
• Invalidov ne smemo podcenjevati in vnaprej soditi njihovih sposobnosti. 

Zelo pomembno je, da se invalidna oseba ne počuti zapostavljenega oziroma, da ne dobi občutka manjvrednosti zaradi svojega stanja. Zagotovljeno mora imeti dobro kvaliteto življenja, da lahko brez težav dosega zadane cilje. Kot vsaka oseba na svetu, si tudi invalidi želijo biti enakovredno obravnavani in prejeti tako, kot ostali.