Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline.

Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk pa tudi že ob samem stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost. Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti lahko kemično dražijo kožo, povzročijo pa neprijetno vnetje.

Najpogostejši alergeni

Na vrtu in travnikih se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prenaša veter. Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija, metlika, ščir, kislica in trpotec. Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj jesena, oljke, kaline ter španskega bezga.

Na vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola.

Med najpogostejše alergene spadajo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin. Zato se najprej pozanimajte o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo.

Spremljajte pelodni koledar

Ravnajte se po pelodnem koledarju in spremljajte pelodno napoved, ki daje podrobne dnevne informacije o koncentraciji pelodov v zraku. Biometeorološko napoved, ki vključuje te podatke, najdete na spletni strani Agencije RS za okolje arso.si .

Preprečevanje simptomov

Simptome lahko preprečite z uporabo učinkovine kromoglicinske kisline v obliki nosnih
in očesnih kapljic. Najboljše se obnese, če jih začnete uporabljati trikrat na dan še pred začetkom sezone cvetenja. Ob redni uporabi do konca sezone cvetenja simptomov alergije na cvetni prah skorajda ne boste opazili.

V lekarnah najdemo nekaj izdelkov, s katerimi si lahko vsaj lajšamo težave. Ena izmed njih je fiziološka raztopina v obliki pršila ali kapljic, lahko pa posežete tudi po oljnih pršilih, ki sluznico vlažijo in istočasno izpirajo alergene, hkrati pa si tako olajšate dihanje in umirite kihanje. Na voljo so tudi razpršila, ki v nosu ustvarjajo posebno plast, ki nase veže alergene ter tako ustavlja kihanje in izcedek iz nosu ter varujejo tudi pred srbenjem oči, pogosto pa celo preprečijo, da bi do alergijske reakcije sploh prišlo.

Če vas zaradi senenega nahoda muči glavobol, si lahko pomagate tudi s protibolečinskimi zdravili. Pomagate si lahko tudi s pripravki, ki vsebujejo kvercetin, močan antioksidant, ki deluje prek imunskega sistema in zavira alergijske odzive.

Kaj je navzkrižna alergija?

Veliko ljudi ne ve, da se vsak drugi alergik poleg senenega nahoda dodatno odziva tudi na botanično sorodna živila (t. i. navzkrižna alergija). Posledice vključujejo od srbenja v ustih do driske in celo do alergičnega šoka.

Alergiki na travnate in žitne pelode reagirajo predvsem na proso, riž in koruzo, banane, ananas, kivi, peteršilj, timijan in pšenično moko.

Alergiki na drevesni pelod (breza, jelša, leska) se morajo izogibati oreškom, jabolkom, zeleni, jagodam, paradižnikom, korenju in krompirju. Alergija na zeliščne pelode (največkrat na pelin) je pogosto povezana s pretirano reakcijo na koprc, kamilico, kumino, koriander, gorčico, janež, pastinak in papriko.

Je treba seneni nahod sploh zdraviti?

Ja. Čim prej, tem bolje. Nezdravljen namreč le še razširi alergijski spekter. Morda se začne tako, da ste alergični na določeno travo, pozneje pa se organizem podobno odzove tudi na denimo hišni prah ali živalsko dlako.

Če se ga lotimo pravočasno, telo naučimo, da se na določene alergene sploh ne odzove. Če ga ne zdravimo, se lahko pravzaprav tudi 'prestavi' – z nosa na pljuča – in potem se spopadamo s kroničnim kašljem in alergijsko astmo.

Kam po pomoč?

Najprej obiščite osebnega zdravnika, ta pa vas bo napotil naprej k alergologu. Poleg pogovora o alergijah v družini, življenjskem slogu, težavah in podobno je potreben tudi kožni test.

V primeru alergijskega odziva se opravijo še krvni in provokacijski testi. Morate pa vedeti, da lahko kožni testi pokažejo lažne rezultate, če že jemljete histamine.

Rastline, ki NE povzročajo alergij

Alergij in draženja niso opazili pri rastlinah, ki jih oprašuje veter: pri hortenzijah, medvejkah, kamelijah, snežnih kepah, forziciji, hibiskusu. Alergij ni bilo pri mačehah, divji trti ali viniki in tudi ne pri slezu, begonijah ter petunijah. 

Popolnoma varni glede alergij so zajčki, dalije, potonike, zvončnice, pasijonka, sivka in rožmarin. Prav tako različne pokrovne rastline za zeleno zastrtje tal nimajo alergenih lastnosti. Žajbelj in timijan ne povzročata alergij, koristita pa za okras, čebeljo pašo in gospodinjstvo. (Vir: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije - dpbs.si).