Kopriva (Urtica dioica) je razširjena po vsej Evropi in Aziji. Večletna, prezimna trajnica iz družine koprivovk (Urticaceae) raste pravzaprav povsod in je pogosto razvpita kot plevel, ki pri dotiku  popolnoma nepotrebno povzroči boleče srbenje na koži.

Kljub temu je kopriva že stoletja cenjena uporabna in zdravilna rastlina, ki dobro dene ljudem in tudi rastlinam na vrtu. Z njo lahko uspešno preženete celo škodljivce, kot so listne uši ali rdeči pajki.

V kuhinji koprivo lahko uporabite kot zdrav čaj ali okusno zelenjavno prilogo. V naravni medicini je zelo znan njen veliki zdravilni učinek. V vseh delih koprive – listih, semenih, steblih  in koreninah – je veliko vitaminov, mineralnih snovi, čreslovine, organskih kislin, flavonoidov, klorofila, dragocenega histamina in acetilholina.

Kopriva kot zdravilna rastlina 

Kopriva se je že v antiki pojavila kot zdravilna rastlina in so jo priporočali pri kožnih boleznih, težavah pri menstruaciji  ali pri pospeševanju izločanja urina. Hipokrat, najbolj znani antični zdravnik, je predpisoval koprivo za čiščenje telesa in krvi.

V srednjem veku so prisegali na njene sposobnosti pri krepitvi spolne moči.

Kopriva v današnji medicini

• Kopriva ima tudi danes pomembno mesto v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu in jo uporabljajo proti revmi, putiki, slabokrvnosti, kožnim boleznim in težavam z jetri.
• Koprive se drži sloves, da pospešuje presnovo in prekrvavitev. Zaradi diuretičnega učinka je pogosto sestavni del postov in shujševalnih kur.
• Listi vsebujejo veliko vitaminov, predvsem A in C. Čaj iz korenin priporočajo pri težavah s prostato ali pri zdravljenju zdražljivega mehurja. Uporablja se praviloma šest do osem tednov.
• POZOR: Izdelkov iz koprive ne uporabljajte v primeru nabiranja vode v tkivu, ki je posledica omejenega delovanja ledvic ali srca. 

Pobiranje in shranjevanje

Kopriva, ki je vedno na voljo, razen v zelo zasneženih in mrzlih zimah, je zgodaj našla pot v kuhinjo in je predvsem v težkih časih služila kot nadomestek špinače in divje zelenjave. Zaradi grenkega okusa ni všeč vsakomur. 

Pri pobiranju jo primite med kazalec in sredinec ter posmukajte liste z eno potezo od spodaj navzgor. Poleg listov lahko uporabite tudi vse druge dele rastline. Če jih ne potrebujete takoj, jih lahko posušite.

Koprivo spomladi lahko pripravite kot čaj, tinkturo ali sveži sok:

• Za sveži sok dajte mlade liste z malo vode v mešalnik. Nato tekočino precedite in porabite še isti dan, ker se koprivov sok hitro pokvari.
• Za skodelico koprivovega čaja vzemite eno do dve žlici koprivovih zelišč in prelijte z 1,5 decilitra vroče vode. Po desetih minutah ga odcedite in ga popijte trikrat dnevno po skodelico. Tudi iz korenin lahko pripravite zdrav čaj. Čajno žličko na drobno sesekljanih korenin zavrite v 1,5 decilitra vode, pustite stati deset minut in popijte prav tako trikrat dnevno po skodelico.
• Če želite postreči liste kot zelenjavo ali v juhi, vzemite izključno mlade konice listov z rastlin, ki še niso velike deset centimetrov.