Ob letošnjem evropskem dnevu žil so strokovnjaki opozarjali na pomen preprečevanja bolezni ožilja, ki ne le močno načnejo kakovost življenja posameznika, temveč lahko vodijo v življenje ogrožajoče bolezni. Med najbolj razširjenimi je prav gotovo kronična venska bolezen (KVB), ki v razvitem svetu prizadene kar 80 odstotkov prebivalstva, ženske trikrat pogosteje kot moške, kar jo uvršča med najpogostejše nenalezljive kronične bolezni.

Pretok krvi

Normalen pretok krvi v spodnjem delu nog je odločilnega pomena za ohranjanje zdravega delovanja ven. Ko so zaklopke zdrave, delujejo skupaj s krčenjem mišic v mečih in omogočajo vračanje venske krvi v srce. Ko zaklopke in venske stene slabijo, pa se vene razširijo. To oteži pretok krvi nazaj proti srcu, zato venska kri zastaja, kar povzroči vnetje venskih sten in tkiv v okolici. Vena nato oteka, če se to zgodi na površini kože, nastane krčna žila, stene se razširijo, plazma pa pronica v bližnja tkiva in povzroči otekanje. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nepravilno delovanje venskega sistema spodnjih okončin, so poleg spola tudi starost, družinska pogojenost, prekomerna teža, kajenje in premajhna telesna dejavnost, na poslabšanje KVB pa vplivajo nosečnost in nekatere vrste kontracepcijskih tablet.

Simptomi

Za KVB so sicer značilni številni simptomi in znaki. Simptomi, ki nakazujejo težave z venami, so mravljinčavost, bolečina, pekoč občutek, mišični krči, oteklina, občutek težkih nog, srbeča koža, nemirne noge, utrujene noge in/ali utrujenost. Simptomi se zmanjšajo med počitkom ali ležanjem z dvignjenimi nogami in poslabšajo ob vročini ali dolgotrajnim sedenjem ali stanjem. Vidni znaki KVB pa so razširjene vene (pajkaste vene in krčne žile), oteklina na nogi, kožne spremembe in razjede.

Ko noga žila čez in čez postane

Čeprav tveganje za KVB narašča z leti, tudi mlajši ljudje pred to boleznijo nikakor niso varni. Danes 42-letna Andreja Skube jih je imela le 25, ko so se pojavili prvi simptomi kronične venske bolezni. Njene žile so bile zelo opazne in občasno so ji povzročale bolečine v nogah, ki si jih je z uporabo mazil lajšala lokalno. Težav z venami po prvem porodu pri 32 letih ni mogla več odrinjati, saj se je stanje močno poslabšalo, vene so ji dobesedno izstopile. Nekdanjo aktivno športnico je bolezen ovirala na vsakem koraku, odpovedovala se je rekreaciji, tudi nošenju kratkih hlač, saj je sonce vse skupaj le še poslabšalo in nerodno ji je bilo kazati noge z izrazitimi žilami. »Odpravila sem se k splošni zdravnici, ki je ugotovila, da je bolezen napredovala, in me napotila k žilnemu kirurgu in potem sem dobila kar hitro obravnavo. Predpisal mi je terapijo, ki je bila dostopna v tistem času in mi je omogočila delno izboljšanje, vendar poleti je bilo stanje spet enako. Tisto obdobje ni bilo preprosto, imela sem majhnega otroka in je bilo kar težko, nisem se počutila najbolje. Radi smo hodili v hribe, vzpon je še šel, sestop pa zelo težko. Le plavala sem lahko. Zadnje štiri mesece imam novo zdravilo, ki mi zelo pomaga. Izboljšanje bi na lestvici od ena do deset opisala z devet.«

Preprečimo napredovanje bolezni

Bolnike s kronično vensko boleznijo strokovnjaki za žile flebologi in žilni kirurgi glede na simptome in znake razvrščajo v sedem stopenj (od C0 do C6). Ker je torej KVB napredujoča, je najpomembnejše, da je odkrita zgodaj in da jo začnejo čim prej zdraviti, saj lahko s tem preprečimo napredovanje bolezni.

Čeprav na pregled prihajajo bolniki z vsemi stopnjami bolezni, pa sta najpogostejši stopnji C1 in C2, ugotavlja doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., dermatovenerologinja in flebologinja z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. »To pripisujemo zlasti boljši ozaveščenosti bolnikov in zdravnikov, saj bolnike že v začetnih fazah bolezni pogosteje napotijo na višjo raven zdravljenja, k specialistom.

Velikokrat pa si bolniki s krčnimi žilami pomagajo kar sami, tako da si noge hladijo z različnimi geli in kremami, ki jih kupijo v lekarni ali si jih doma pripravijo sami. Na žalost takšni ‘samozdravilci’ ne vedo, da učinkovine, nanesene na kožo, ne dosežejo globljih plasti in podkožja, zato jih je bolje jemati v obliki tablet. Na ta način zagotovimo zadostno koncentracijo učinkovine in dosežemo, da deluje tudi na vensko steno.« Zdravljenje z venoaktivnimi zdravili navadno predpiše osebni zdravnik, specialist pa jim po pogovoru in pregledu običajno predpiše še kompresijski pripomoček, opravi ultrazvočno preiskavo povrhnjega in globokega venskega sistema spodnjih okončin ter se po potrebi odloči še za invazivne oblike zdravljenja, kot so skleroterapija, endovenska termična ablacija z laserjem ali z radiofrekvenco, v nekaterih primerih pa tudi za klasično kirurško operacijo krčnih žil je še pojasnila doc. dr. Kecelj Leskovčeva.

Moški po pomoč pozneje

Kirurški poseg je po besedah žilnega kirurga iz Splošne bolnišnice Izola, asist. dr. Mladena Gasparinija, dr. med., sicer priporočljiv predvsem za bolnike z znaki kroničnega venskega popuščanja, ki so preboleli vnetje povrhnjih ven ali so iz krčnih žil na nogi že krvaveli. Asist. dr. Gasparini opaža še, da se predvsem moški za zdravljenje pogosto odločajo šele, ko je bolezen že napredovala.

Razlogov je veliko, eden med njimi je denimo tudi zmotno prepričanje, da so krčne žile predvsem težava žensk. Čeprav kirurško zdravljenje izboljša simptome in znake kroničnega venskega popuščanja, lahko nekatere težave bolniku kljub uspešni operaciji ostanejo. Zato je asist. dr. Gasparini opozoril, da k celostnemu uspehu zdravljenja prispevajo tudi venoaktivna zdravila.

Venoaktivna zdravila

Zdravljenje kronične venske bolezni vsebuje različne možnosti, ki so odvisne predvsem od stopnje bolezni. Če simptomi niso moteči, bolniku svetujejo, naj se osredotoča na gibanje, dviguje noge in nosi elastično kompresijo. V vseh stopnjah bolezni je priporočljivo tudi zdravljenje z venoaktivnimi zdravili z diosminom. Med ta zdravila spadajo bioflavonoidi, ki se jemljejo peroralno in so sestavni del zdravljenja simptomov KVB predvsem v zgodnjih stopnjah, saj povečajo elastičnost ven, zavirajo vnetne procese v venski zaklopki in v steni ven ter delujejo na prepustnost kapilar.

V začetku leta 2018 je svojo ponudbo zdravil za zdravljenje KVB z zdravilom Flebaven® dopolnila farmacevtska družba Krka. Gre za novo venoaktivno zdravilo naravnega izvora, ki je cenovno dostopnejše in preprostejše za uporabo. Zdravilo je primerno za vse stopnje kronične venske bolezni in učinkovito tudi pri zdravljenju venskih razjed.