Raziskovalci so prišli do tega zaključka, potem ko so preučili 3.000 prostovoljcev in 3.500 prostovoljk.

Med študijo so raziskovalci od udeležencev zahtevali, da opravijo kognitivne teste in analizirajo svoje delovne navade, spomin, izvrševalsko in abstraktno razmišljanje.

Kognitivni testi so od prostovoljcev zahtevali, da berejo besedilo nazaj, berejo glasno in pod časovnim pritiskom najdejo ujemajoče se številke in črke. Kognitivna uspešnost udeležencev se je izboljševala, ko so jim raziskovalci povečali delovni čas tja do 25 ur. Po 25 urah pa so raziskovalci ugotovili, da se je uspešnost začela zmanjševati pri prostovoljcih obeh spolov.  

Morda je najbolj presenetljivo, da so prostovoljci, ki so morali delati 55 ur na teden, izkazovali kognitivne rezultate, ki so bili slabši od tistih, ki so bili upokojeni ali brezposelni.

"Številne države bodo dvignile upokojitveno starost, pri kateri bodo ljudje lahko začeli prejemati pokojninske prejemke. To pomeni, da bo vse več ljudi še naprej delalo v poznejših fazah svojega življenja," je za The Times povedal soavtor študije in profesor na Univerzi Keio Colin McKenzie. "Stopnja intelektualne stimulacije je lahko odvisna od delovnega časa. Delo je lahko dvosmerni
meč, saj lahko stimulira možgansko aktivnost, vendar pa lahko dolge ure dela povzročajo utrujenost in stres, kar lahko potencialno ogrozi kognitivne funkcije.”

McKenzie je opozoril, da njihove raziskave kažejo, da so “razlike v delovnem času pomembne za ohranjanje kognitivnega delovanja pri srednjih in starejših odraslih” in da lahko delo s skrajšanim delovnim časom "učinkovito ohranja kognitivne sposobnosti". Torej, zaradi svojega zdravja nikar ne delajte tako zagrizeno.