Kaj sploh je alergija oziroma alergijska reakcija?

Alergija je preobčutljivostna obrambna reakcija organizma na stik z alergenom, za druge ljudi načeloma neškodljivo snovjo iz okolja, kot je cvetni prah. Pri sezonskem alergijskem rinitisu oziroma senenem nahodu gre za vnetje nosne sluznice, ki ga povzroči alergen, oziroma za reakcijo na vrste alergenov, kot so cvetni prah trav, dreves in plevela.

Njegovi najbolj značilni znaki so:

• zamašen nos (zamaši se zaradi otekle nosne sluznice),
• povečano izločanje vodene sluzi iz nosu,
• kihanje,
• ščemenje v očeh (kadar vnetje prizadene očesno veznico, se pojavijo še rdečina, srbenje in solzenje) in žrelu.

Pri približno polovici bolnikov s senenim nahodom se alergijsko vnetje razširi tudi na spodnja dihala, kar lahko povzroči astmo.

Kako si preventivno pomagamo?

Veliko vlogo pri lajšanju alergijskega rinitisa mora imeti preventiva. Pri alergijah na splošno je pomembno, da se, če je le mogoče, izogibamo stiku z alergenom. Pri senenem nahodu popolno izogibanje pelodom tako rekoč ni mogoče, zato z njim spomladi prej ali slej pridemo v stik. Morda lahko v tem času pobegnemo na morje ali v hribe oziroma tja, kjer rastlina, ki cveti in nam povzroča težave, ne uspeva.

Ker pa si v vsakdanjem življenju tega običajno ne moremo privoščiti, za preventivo skrbimo doma: spremljamo koledar cvetenja oziroma dnevno napoved koncentracije cvetnega prahu v zraku, objavljeno na spletnem mestu Agencije Republike Slovenije za okolje, da se lahko za tisti čas ustrezno oziroma čim bolj zaščitimo.

Če cveti ‘naša rastlina’, takoj ukrepamo:

• v stanovanju vsak dan obrišemo prah z vlažno krpo oziroma ga posesamo;
• ko pridemo domov, se preoblečemo – pri tem se ne slačimo v spalnici in obleke sproti odlagamo v pralni stroj;
• preden se odpravimo spat, si umijemo lase;
• perila ne sušimo na prostem;
• na vasi stanovanje zračimo zvečer, v mestu zgodaj zjutraj.

Lajšanje in zdravljenje

Za lajšanje senenega nahoda se uporabljajo zdravila v obliki tablet, kapljic ali nosnih pršil, nekatera lahko kupimo v lekarnah tudi brez recepta in jih pri blažjih oblikah uporabljamo za samozdravljenje po nasvetu lekarniškega farmacevta.

Nosno sluznico si redno izpiramo in vlažimo s fiziološko raztopino oziroma nos očistimo s slano vodo. Zdravila za zdravljenje otekle nosne sluznice so na voljo v obliki kapljic ali pršila za nos pa tudi v obliki tablet.

Zdravila, ki zmanjšajo alergijski odziv, so antihistaminiki in so na voljo v obliki tablet. Za zaščito oči pred cvetnim prahom nosimo sončna očala ter redno uporabljamo vlažilne kapljice, pa tudi zdravila za lokalno zdravljenje alergijskega vnetja oči imamo na voljo v obliki kapljic.

Alternativa

Kadar ne moremo uporabiti običajnih zdravil – na primer v nosečnosti – se lahko odločimo za alternativne možnosti, kot so homeopatija, akupresura in akupunktura ter bioresonanca.

Nadležno draženje h kihanju pa lahko z akupresuro poskusite odpravite tudi sami: z obema kazalcema nekaj minut nežno masirajte akupresurno točko levo in desno od nozdrvi. Masiramo si lahko tudi točki na zadnji strani glave. S palcema pritisnemo na zaključku lobanje na obeh straneh tilnika. Glavo nagnemo nazaj in držimo približno pet minut.

Alergene rastline

Različne rastline povzročajo alergije, vzroki so lahko cvetni prah, neposredni stik rastline s kožo, dišavne vonjave ali pa žuželke, ki oprašujejo rastline. Dišeče rastline povzročajo težave osebam z astmo ali bronhialno prevzdražljivostjo, alergični na pike žuželk pa tudi že ob samem stiku z rastlino lahko doživijo preobčutljivost. 

Nekatere vrtnine in okrasne rastline brez alergenskih lastnosti lahko kemično dražijo kožo, povzročijo pa neprijetno vnetje. Na vrtu in travnikih se srečamo tudi z alergenim cvetnim prahom rastlin, ki ga prenaša veter. Takšne rastline so leska, jelša, breza, bukev ter iglavci, pa tudi ciprese in trave. Med pleveli so vzrok alergij divji pelin, ambrozija, metlika, ščir, kislica in trpotec.

Alergeno in iritirajoče delujeta cvetni prah in vonj jesena, oljke, kaline ter španskega bezga. Na vrt in njegovo bližino zaradi alergenosti ne priporočajo saditi dežena, cesarskega tulipana, izmed dreves pa ne vrbe in topola.

Med najpogostejše alergene spadajo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin.