Neredko se jezimo zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu, nejevoljni smo zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe, razočarani nad neprimernim odnosom zdravstvenega osebja in podobno. Toda ali se kdaj vprašamo, kako drugačno bi bilo naše življenje brez sodobnih dognanj medicinske in farmacevtske znanosti?

Bi vaš otrok preživel pljučnico, ki jo je imel v otroštvu, bi bila soseda po raku, ki so ji ga odkrili na dojki pred desetletjem, še med nami? Brez razvoja medicine in farmacije najbrž ne. Znanstvenoraziskovalno delo je gonilo družbenega napredka in obet za bolnike.

Včeraj znanstvena fantastika, danes resničnost

Po zaslugi razvoja so nekateri posegi in terapije, ki so se zdeli še pred desetletjem kot znanstvena fantastika, postali stvarnost:

»Trenutno uživam nujno potrebna tri zdravila, ki me ohranjajo pri življenju. Prvotno pa me je pri življenju ohranila čudovita medicinska ekipa, ki mi je presadila pljuča, in to je mogoče samo z napredkom. Raziskave v medicini morajo nujno naprej in tudi gredo, saj smo v Ljubljani pravkar začeli presajevati pljuča, kar je neverjeten napredek. Doslej so pljuča našim bolnikom transplantirali v Avstriji. Če ne bi bilo teh pomembnih raziskav v medicini in farmaciji, številnih izmed mojih sotrpinov, tudi mene, ne bi bilo več. Zaradi tega smo izredno hvaležni,« je povedal Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Tudi Petra Greiner, direktorica Zavoda 13 in Slovenka leta 2017, poudarja, da raziskave in razvoj prinašajo upanje: »Zaradi vseh teh raziskav sem optimistična zaradi naše posebne Sofije. Dejstvo je, da recimo njeni prijatelji še pred 10, 20 leti niso dobili priložnosti zaradi srčnih operacij, danes so tukaj med nami. Pomembno je, da jih vidimo, ker nam dajejo vpogled v to, kar je v življenju res pomembno.«

Medicinsko raziskovanje navdušuje tudi upokojeno pediatrinjo prim. Jasno Čuk Rupnik, dr. med.: »Kot pediatrinja sem res uživala, ker se je vsako leto dogajalo nekaj novega in boljšega. Otroke smo lahko vedno bolje zdravili. Zato bi rekla, da sem res fenica raziskav! Na tem je temeljilo moje strokovno življenje. V osebnem pa imam tri čudovite odrasle otroke, a dveh ne bi bilo, ker bi, če ne bi bila takrat znanost na stopnji, na kakršni je bila, umrla v zelo zgodnjem otroštvu.«

In nepredstavljiv razvoj si lahko še obetamo, napoveduje prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani: »Brez raziskav si ne predstavljamo ne sedanjosti ne prihodnosti. Življenjska doba v zadnjem stoletju se je podaljšala predvsem zaradi antibiotikov in cepiv, obetamo pa si, da bomo razvili zdravila za zdravljenje neozdravljivih bolezni, kot so multipla skleroza, različna rakava obolenja, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in druge. V naslednjih 20 letih pričakujemo, da bomo z novimi metodami, z razvojem genske tehnologije, bioloških zdravil in drugih metod prišli do točke, ko bomo znali ozdraviti marsikatero danes neozdravljivo bolezen.«

Tega se seveda najbolj veselijo bolniki in njihovi svojci, pravi Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice ‒ Alzheimer Slovenija: »Pri Združenju Spominčica ‒ Alzheimer Slovenija podpiramo raziskave in v njih sodelujemo, saj si zelo želimo, da bi bolniki z demenco čim prej dobili bolj učinkovito zdravilo. Ta trenutek po svetu poteka ogromno raziskav na področju demence in mi res držimo pesti in upamo, da bo prišlo zelo kmalu do preboja na področju zdravljenja bolnikov z demenco.«

Na najboljše raziskovalne rezultate po besedah sekretarke Europe Donne Srbije Jasmine Lukić upajo tudi v Srbiji: »Klinične študije so za naše bolnice nemalokrat edini način, da pridejo do inovativnega zdravljenja, zato jih podpiramo in navijamo za najboljše rezultate znanstvenoraziskovalnega dela v medicini.«

International Medis Awards 2019

Svojevrstna spodbuda zdravnikom in farmacevtom, ki se poleg vsakodnevnega kliničnega dela z bolniki posvečajo tudi znanstvenoraziskovalnemu delu, so mednarodne nagrade za najboljše raziskovalne dosežke v medicini in farmaciji International Medis Awards, ki jih vsako leto razpiše slovenska farmacevtska družba Medis.

Za že šesto mednarodno nagrado za najboljša raziskovalna dela iz srednje in jugovzhodne Evrope, tudi iz Slovenije, se lahko potegujejo raziskovalci, ki so svoja dognanja objavili v tujih uveljavljenih znanstvenih publikacijah.

V preteklih petih letih se je na ta edinstveni natečaj prijavilo že več kot 700 zdravnikov in farmacevtov iz kar osmih držav v regiji, letos pa se lahko za nagrade na devetih medicinskih področjih do 4. septembra 2019 prvič prijavijo tudi raziskovalci iz Bolgarije.

Predsednik mednarodne strokovne žirije International Medis Awards, ugledni slovenski revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., je prepričan, da brez raziskovalnega dela ni dobre klinične prakse: »Če želimo našim bolnikom zagotoviti najboljšo možno obravnavo, moramo biti vključeni tudi v raziskovalno delo.«

Lanski zmagovalec International Medis Awards s področja nevrologije, nevrolog dr. Dejan Georgiev, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana pa je ob lanski podelitvi nagrade pojasnil, da so raziskovalni natečaji izjemnega pomena za promocijo znanosti: »V našem prostoru je to eden redkih natečajev za medicinsko raziskovanje. Menim, da so tovrstni natečaji zelo pomembni ne samo za promocijo znanosti med ljudmi, ampak tudi kot osebna satisfakcija in spodbuda za nadaljnje raziskovanje.«

Kdo so zdravniki in farmacevti, ki ob vsakodnevni klinični praksi z bolniki svoj prosti čas neutrudno posvečajo tudi raziskovanju novih aplikativnih rešitev v zdravljenju, tlakujejo pot pionirskim diagnostičnim metodam in terapevtskim prebojem ter bolnike navdajajo z optimizmom? Finaliste in zmagovalce International Medis Awards 2019 bomo spoznali letošnjega 5. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.