V okviru kampanje PARKIRAJ IZGOVORE DRUGAM! Ne na mesta, rezervirana za invalide je  Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana izvedla ponovitveno raziskavo, s katero so partnerji kampanje želeli preveriti stanje na področju (ne) upravičenega parkirana na invalidskih parkirnih mestih.

Boljše, a še vedno dovolj slabo

Ponovitvena raziskava pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Bučarja Ručmana je vključevala neposredno opazovanje 43 invalidskih parkirnih mest na 9 lokacijah v Ljubljani, raziskovalci pa so izbrali tista parkirna mesta glede na ugotovitve prvotne raziskave iz leta 2015, kjer je bil zabeležen največji promet oziroma parkiranje vozil.

Ugotovitve raziskave so pokazale, da je bilo v opazovanem času na vseh parkirnih mestih za invalide zabeleženih 296 parkiranih vozil, med njimi je bilo 43 odstotkov takšnih, ki niso imela nameščena ustrezne invalidske kartice, ter 57 odstotkov takšnih, ki so invalidsko kartico imeli.

V primerjavi z letom 2015 je bilo v letu 2018 število kršitev na opazovanih parkirnih mestih  bistveno nižje, in sicer kar 58 odstotkov. Obenem se je v primerjavi z 2015 za 6 odstotkov povečala upravičena uporaba teh parkirnih mest, torej so jih uporabljale invalidne osebe, zmanjšal pa se je delež mladih kršiteljev pod 30 let, in sicer za 12 odstotkov.

Največ kršiteljev je moških

Med prevladujočimi kršitelji je še vedno največ moških, ki v večini neupravičeno parkirajo za kratek čas (kršitve do 15 minut so predstavljale 79 odstotkov vseh kršitev). Kot ugotavlja izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman, je stanje glede kršitev boljše na vseh opazovanih lokacijah, vendar
daleč od idealnega – še vedno je 43 % neupravičenih parkiranj na rezerviranih parkirnih mestih in od tega največ tudi takrat, ko so v neposredni bližini prosta več kot tri 'običajna' mesta (41,6% vseh kršitev). “Ponovitvena raziskava še vedno kaže na veliko pomanjkanje družbene zavesti in solidarnosti v odnosu do invalidov in njihovega položaja v družbi. Skozi kampanjo in po pogovorih s številnimi upravičenimi uporabniki teh parkirnih mest vedno znova ugotavljamo, da gre za splošen družben problem, ki ga moramo nagovoriti na različnih ravneh,” je še dodal.

Ozaveščanje je ključno

Vesna Marinko, v. d. direktorica agencije RS za varnost prometa, poudarja: “Ko govorimo o mobilnosti, govorimo o pravici posameznika, s čimer se krepita samostojnost in stopnja neodvisnosti. Posamezniki morajo razumeti, da ljudje na invalidskem vozičku ali z drugimi pripomočki za hojo za vstop v vozilo potrebujejo več prostora. Nerazumevanje tega v večini izhaja iz egoizma, pomanjkanja morale in empatije ter občutka večvrednosti  drugih voznikov. AVP je v okviru kampanje že sodelovala s pozivom na povečanje nadzora nad neupravičenim parkiranjem na invalidskih mestih v slovenskih občinah in letos bomo s tem nadaljevali. Verjamem, da lahko s tovrstnimi dogodki skupaj naredimo velike premike in dosežemo  dolgoročen cilj.”

Tudi na Mestni občini Ljubljana sodelujejo v kampanji, kjer že izvajajo različne aktivnosti na področju vključevanja invalidov v širšo družbo. Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir na MOL, izpostavlja: “Na Mestni občini Ljubljana sledimo in uresničujemo aktivnosti našega akcijskega načrta, v katerem so zbrani vsi ukrepi, ki se dotikajo dostopnosti in vključevanja invalidov v družbo. Treba je izpostaviti, da tukaj ne gre le za parkirna mesta, ampak tudi za preostalo infrastrukturo. Gre za ovire na javnih prostorih, ki onemogočajo mobilnost na splošno, ter za pomanjkanje empatije in pozornosti posameznika na sočloveka. Verjamem, da se bo stanje in ozaveščenost s tovrstnimi projekti izboljšalo.”

Ugotovitve primerjave 2015–2018

• Upada število kršitev (- 58 %) in delež kršiteljev (s 65 % leta 2015 na 43 % leta 2018),
• povečuje se število (+ 6 %) in delež upravičene uporabe (s 35 % leta 2015 na  57 % leta 2018),
• zmanjšuje se delež mladih kršiteljev (pod 30 let) (12 %),
• stanje je boljše na vseh opazovanih lokacijah, vendar daleč od idealnega – še vedno 43 % neupravičenih parkiranj na rezerviranih parkirnih mestih in od tega največ tudi takrat, ko so v neposredni bližini prosta več kot tri 'običajna' mesta (41,6 % kršitev),
• še vedno prevladujejo moški kršitelji, ki v večini neupravičeno parkirajo za kratek čas (kršitve do 15 minut so predstavljale 79 % vseh kršitev),
• velika večina kršiteljev ostaja v vozilu oziroma v njegovi okolici (73 %).