Ocvrtemu krompirčku, nekaterim margarinam, napolitankam, prigrizkom in številnim drugim industrijsko predelanim živilom, ki vsebujejo večje količine transmaščob, je odzvonilo, saj je že desetletja znanstveno potrjeno, da transmaščobne kisline povišujejo raven krvnega holesterola, občutno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni.

Začetki boja proti transmaščobam

Prvi dokazi o neugodnem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje izvirajo že iz leta 1975, ko je znanstvenik Thomas ugotovil, da je stopnja umrljivosti žensk v Veliki Britaniji povezana z zaužito količino transmaščobnih kislin, dve desetletji pozneje pa sta ameriška znanstvenika Willett in Ascherio potrdila tudi, da so dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Izračunala sta, da v ZDA na leto več kot 30 tisoč oseb umre zaradi uživanja delno hidrogeniranih maščob.

Hidrogenirane maščobe so še posebno škodljive v nosečnosti in med dojenjem ter v prvem letu življenja otroka. Transmaščobe škodljivo vplivajo na maščobno-kislinsko sestavo možganov, ovirajo tvorbo esencialnih maščobnih kislin in negativno vplivajo na otrokov nevrološki razvoj.

V Evropi so transmaščobne kisline v živilih zakonsko omejili že pred desetletjem na Danskem, nato v Avstriji, Švici, na Madžarskem, Islandiji in na Norveškem. V ZDA so se za prepoved dodajanja delno hidrogeniranih maščob v živila odločili leta 2005. Tudi v Sloveniji so  strokovnjaki že vrsto let opozarjali na neugodne učinke transmaščobnih kislin, vendar so pomanjkljivi podatki o njihovi prisotnosti v živilih omejevali z dokazi podkrepljeno regulacijo področja.

Prve resne raziskave o prisotnosti transmaščob v živilih na slovenskem prehranskem trgu so opravili šele leta 2016. Takrat je raziskovalni projekt analiziral številne vzorce živil, rezultati pa so potrdili zelo pogosto prisotnost transmaščob in potrebo po ureditvi tega področja s predpisi, ali kot pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih na Inštitutu za nutricionistiko: »Pred nekaj dnevi smo v izjemno ugledni znanstveni reviji Nutrients objavili najnovejše rezultate ocene položaja v Sloveniji. Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti transmaščob, tudi zaradi izvajanja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, pri katerih smo med letoma 2015 in 2017 opazili celo povečanje uporabe.«

Nad transmaščobe s posebnim pravilnikom

Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju s strokovnjaki pred kratkim izdalo pravilnik, po katerem je najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih 0,2 g/100 g skupnih maščob.

Predpis omejuje vsebnost transmaščob v vseh živilih, ki se prodajajo pri nas, ali kot je ob predstavitvi pravilnika povedala državna sekretarka zdravstvenega ministrstva Jožica Maučec Zakotnik: »Ker so transmaščobe  prepoznane kot eden izmed  glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni, smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Tako bomo pripomogli k boljšemu zdravju prebivalcev. Z nacionalnimi podatki smo dosegli, da bo predpis veljal za vsa živila, ki se prodajajo v Sloveniji, ne glede na to, v kateri državi so proizvedena. S tem bomo omejili tudi prodajo problematičnih živil tujih proizvajalcev, in ne zgolj domačih.«

Ob bok razvitim

Zakonska omejitev najvišje dovoljene vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih bo veljala za vsa slovenska in uvožena živila, pa tudi za obroke v gostilnah in obratih javne prehrane v Sloveniji, česar so strokovnjaki s Pediatrične klinike UKC Ljubljana zelo veseli, saj: »Gre za pomemben korak pri zaščiti zdravja, zlasti nosečnic, doječih mam, dojenčkov, otrok ter vseh skupin prebivalstva. Veseli smo, da nam je na tem področju uspelo priti ob bok Danski, Švici in Avstriji ter prehiteti zakonodajo. Na izredno neugodenvpliv transmaščob na zdravje nismo opozarjali le nutricionisti in dietetiki, ampak tudi zdravniki kardiologi in zdravniki drugih internističnih strok iz UKC Ljubljana na različnih strokovnih srečanjih,« je poudarila ena izmed glavnih pobudnic omejitve prof. dr. Nataša Fidler Mis iz UKC Ljubljana.

Berite deklaracije!

Pravilnik o največji dovoljeni vsebnosti transmaščob v živilih predvideva sicer enoletno prehodno obdobje, v katerem lahko živilska industrija svoje zdravju škodljive izdelke postopoma prilagodi novim zahtevam ali jih umakne iz proizvodnje.

Strokovnjaki UKC Ljubljana zato priporočajo, da se do aprila leta 2019 pri izboru predpakiranih živil povsem izogibamo živilom, ki imajo na seznamu sestavin navedene delno hidrogenirane maščobe, ter da čim bolj omejimo uživanje ocvrtih jedi.

Svetujejo še, da omejimo uživanje predpripravljenih živil, sploh takšnih, pri katerih ne moremo izključiti prisotnosti delno hidrogenirane rastlinske maščobe, ki se najpogosteje uporablja pri pripravi piškotov, vafljev, izdelkov iz testa in sladic.

Ta priporočila so namenjena vsem kupcem, še zlasti pa nosečim in doječim materam, dojenčkom, otrokom, mladostnikom, bolnikom z rakom ter bolnikom z boleznimi srca in ožilja.

Poznamo tri vire zdravju škodljivih transmaščobnih kislin:

• industrijsko proizvedene TMK, ki nastanejo pri delni hidrogenaciji nenasičenih olj in maščob (delno hidrogenirane maščobe),
• TMK, nastale pri toplotni obdelavi živil (cvrenje, praženje na olju ali masti),
• naravno nastale TMK v vampu prežvekovalcev (maslo, loj, goveje, ovčje in kozje meso)