Tudi jeseni so klopi še kako nevarni
Tudi jeseni, ko se v gozd odpravimo na rekreacijo, po borovnice ali gobe, smo še vedno v nevarnosti.
V zadnjih letih si marsikdo v gozd zaradi strahu pred okuženimi klopi ne upa več stopiti. Zato je postala vse bolj aktualna tema zaščita pred nadležnimi in neprijetnimi zajedalci, ki so hkrati tudi prenašalci resnih bolezni, virusov, bakterij, glist, itd.
Poznamo preko 860 vrst klopov. Značilnost vseh pa je ustni aparat, ki je prilagojen sesanju krvi. Med ugrizom klop izloča posebno snov, ki zavira gostiteljev imunski odziv.
Najboljša zaščita pred klopi so dobra volja in repelenti
Klopi se najraje zadržujejo v vlažni travi, na listavcih, skratka v gozdu. Ne marajo močne svetlobe, zato se soncu izogibajo. Prav tako se izogibajo tudi vsemu, kar ima močno valovanje, ki je podobno svetlobi. Klopi se ne zadržujejo na iglavcih, saj imajo smola in eterična olja iglavcev valovanje svetlobe in to jih odvrača.
Ste vedeli, da klopi ne marajo česna? Torej ljubitelji česna z njimi ne boste imeli težav. Prav tako so klopom manj podvrženi ljudje, ki so navdušeni, srečni in iskrivi, kot pa tisti, ki so nervozni in polni skrbi. Njihovo valovanje je drugačno, naravnani so na višje frekvence, kar pa odvrača klope.
Ena od učinkovitih zaščit pred klopi so repelenti. V kolikor se odločite za nakup klasičnih repelentov pred klopi in komarji, bodite pozorni na sestavine produkta, dve kemikaliji Deet in Permethrin. Obe kemikaliji sta zelo škodljivi za zdravje, saj so ju včasih uporabljali v vojne namene. Škodljivim učinkom so izpostavljeni še posebno otroci in nosečnice. Priporočamo vam, da se poslužujete naravnih repelentov, ki ne vsebujejo nevarnih kemikalij, v večini bazirajo na osnovi eteričnih olj in izvlečkov rastlin, ki imajo frekvenco svetlobe, ki odbija klope. Naravne repelente je potrebno večkrat nanesti, saj nimajo tako močne zaščite kot klasični repelenti.
Klopi prenašajo nevarne bolezni
Slovenija spada med države, kjer obstaja velika verjetnost, da se okužite z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in komarji. Daleč najpogostejša je bolezen LYMSKA BORELIOZA, ki jo povzročijo bakterije borelije. Cepiva proti tej bolezni žal še ni, zato je pomembna primerna zaščita z oblačili in repelenti in takojšnja odstranitev prisesanega klopa. Kajti s čimprejšnjo odstranitvijo klopa lahko drastično zmanjšamo možnost okužbe. Če se pojavi bolezen, se le ta običajno prične z rdečino, ki se po navadi pojavi nekaj dni po vbodu klopa in se nato razširi v obliko obroča. Ker bolezen lahko napade živčevje, sklepe in srce, je pomembno hitro ukrepanje in zdravljenje z antibiotiki.
Takoj za borelijo pa sledi KLOPNI MENINGOENCEFALITIS, resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. To bolezen lahko preprečite, v kolikor se ustrezno cepite. Prva faza bolezni se prične teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami, glavobolom in vročino. V drugi fazi se pojavi visoka vročina, močan glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, tudi motnje zbranosti in zavesti. V nekaterih primerih lahko bolezen pripelje do ohromitve ali kar je najhujše do smrti. Bolezen je nujno potrebno zdraviti hospitalno, saj lahko močno vpliva na kakovost življenja po okrevanju. V kolikor se zelo radi gibljete ne le v gozdu ampak v naravi, vam svetujemo, da se obvezno cepite.
Ena od redkejših bolezni pri nas, ki jo prenašajo klopi je HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA. Pri tej bolezni so težave dokaj podobne kot pri klopnem meningoencefalitisu, povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni žal še ni cepiva, zdraviti jo je potrebno z antibiotiki.