Kardiovaskularne bolezni

Bolezni srca in ožilja, kot so koronarna srčna bolezen, srčni infarkt možganska kap, periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, aritmija in druge, so vse pogostejši vzrok resnih zapletov, tudi smrti.

Te bolezni so lahko tesno povezane z nezdravim življenjskim slogom, slabo prehrano,  prekomerno telesno težo, sedečim življenjem, kajenjem in s slabim obvladovanjem stresa, ki vodijo v povišan krvni tlak in holesterol. Ta pa, če ju ne zdravijo, posredno v srčni infarkt in možgansko kap.

Toda dobra novica je, da je mogoče večino teh bolezni preprečevati oziroma z nekaj sreče tudi zelo dobro zdraviti. Nekatere države, tudi naša, so s preventivnimi programi bolezni srca dosegle dobre rezultate, vendar pa se zdi ob prevladujočem življenjskem slogu sodobnih družb to nikoli končana zgodba.

Srčno-žilne bolezni še vedno najpogosteje ogrožajo moške, stare med 54 in 65 leti, in še vedno sodijo v sam vrh vseh vzrokov prezgodnje smrti.

Na potovanju

Slovensko zdravniško društvo srčnim bolnikom pred načrtovanjem daljšega potovanja svetuje posvet z osebnim zdravnikom: »Posebna previdnost je potrebna pred daljšim potovanjem. Bolnik mora dobro poznati zdravila, ki jih jemlje, in jih na pot vzeti zadostno količino. Zdravilo naj ima vedno pri sebi, koristno je tudi, da na dopust vzame kopijo zadnjega posnetka EKG, kar bo ob morebitnem zapletu zelo olajšalo delo zdravniku v novem okolju.«

Ljudje, ki jih pestijo srčno-žilna obolenja, naj se tudi na potovanju izogibajo izjemnim fizičnim naporom. Telesna dejavnost naj bo prilagojena bolnikovim zmožnostim, v splošnem pa velja, da so srčni bolniki, ki lahko po ravnem brez bolečin pri srcu in dušenja prehodijo 100 metrov, zmožni za lažje potovanje.

Ker sta dejavnika tveganja na poti lahko tudi stres in strah, ki lahko povzročita motnje srčnega ritma, naj bi se ju srčni bolniki maksimalno izogibali.

Bolnikom, ki imajo nestabilno angino pektoris ali so pred kratkim prestali srčni infarkt, zdravniki potovanje vsaj šest tednov po dogodku odsvetujejo. Potovanje je odsvetovano tudi bolnikom s težjim srčnim popuščanjem.

Vsem bolnikom s srčnimi obolenji pa na poti priporočajo izogibanje prevelikim količinam soli in pitju alkohola ter preprečevanje dehidracije. Za bolnike z visokim krvnim tlakom naj velja posebna pozornost na stalne meritve krvnega tlaka tudi na počitnicah, prav tako velja posebna previdnost v krajih na visokih nadmorskih višinah, ki te bolnike bolj ogrožajo.

Letalski prevozi lahko zaradi dolgotrajnega sedenja, dehidracije in pomanjkanja gibanja med prevozom ogrožajo ljudi, ki so nagnjeni k nevarnosti nastanka globoke venske tromboze in posledične pljučne embolije. Zato tem in drugim potnikom zdravniki svetujejo gibanje oziroma vaje in krajše sprehode ter zadostno količino tekočine med daljšim prevozom, zlasti z letalom, ljudem z visokim tveganjem pa elastične nogavice oziroma farmakološko zaščito.

Ob morju

Srčni bolniki, sploh s srčnim popuščanjem, težje prenašajo visoke temperature. Težave jim lahko povzroča že temperatura, višja od 25 stopinj Celzija, ki je poleti pogosta tudi v stanovanjih, zato je za te bolnike še bolj, kot to velja sicer, priporočljiva klimatska naprava, ki v vročih dneh pomeni pravo olajšanje.

V teh dneh se tudi bolj znojimo in zato je pomemben zadosten vnos tekočin, alkoholne pijače in kava ne spadajo mednje. Tudi oziroma predvsem za srčne bolnike je zato priporočljivo, da so pozorni, koliko tekočine vnašajo. 

Splošno pravilo je, da naj bi poleti užili pol litra vode ali nesladkanega čaja več kot sicer. Zaradi vsega navedenega strokovnjaki srčnim bolnikom priporočajo, da se izognejo največji turistični sezoni in ob morju letujejo raje junija in septembra, a tudi takrat naj se izogibajo najmočnejši pripeki. Čeprav so poletne počitnice namenjene predvsem sprostitvi, okrepitvi telesa in duha ter umiku od vsakdanjih obveznosti, za kronične bolnike velja, da se morajo tudi na dopustu držati ustaljenih navad, ki so povezane z zdravjem.

Srčne priprave na počitnice:

• pri izbiri destinacije bodite pozorni na dostopnost nujne medicinske pomoči,
• uredite si potrebna in po možnosti tudi nadstandarda zdravstvena zavarovanja, ki jih utegnete na dopustu potrebovati in ki vas lahko rešijo visokih stroškov zdravljenja v tujini,
• vnaprej si pripravite zadostno količino zdravil, ki jih potrebujete, seznam teh zdravil, svoj zadnji izvid specialista in zadnji posnetek EKG,
• pri načrtovanju poti bodite pozorni, da boste potovali v zgodnjih jutranjih ali v večernih urah in na poti načrtujte tudi premore.

Srčne naloge na dopustu:

• redno jemljite predpisana zdravila in jih shranjujte skladno z navodili proizvajalca,
• srčni bolnik naj bi vedno dopustoval v družbi zdravih spremljevalcev, ki mu lahko v težavah pomagajo in tudi sicer pripomorejo k sproščenemu vzdušju na počitnicah,
• pijte dovolj vode, jejte lahko hrano in se izogibajte izjemnim fizičnim obremenitvam,
• sprostite telo in duha in se domov vrnite polni energije in prijetnih spominov.

Več informacij najdete tudi na spletnem mestu Slovenskega zdravniškega društva.