Avtoimunske bolezni

V tem obdobju se veliko govori tudi o avtoimunskih boleznih, ki so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice, lastne organizmu. Te celice imunski sistem namreč pomotoma prepozna kot tujek, ki ga želi uničiti, in zato nastanejo močna vnetja, ki povzročijo okvare na prizadetem organu.

Danes med avtoimunske bolezni štejemo približno 60 bolezni, ki prizadevajo različne organe. Nekatere so specifične za določen organ, druge so sistemske, torej razširjene po vsem telesu (npr. revmatoidne bolezni).

Med avtoimunske bolezni spadajo na primer:

• avtoimunska oblika hepatitisa,
• kronični gastritis,
• sladkorna bolezen,
• glomerulonefritis,
• bazedovka,
• Crohnova bolezen,
• multipla skleroza,
• revmatoidni artritis,
• celiakija ...

Celiakija zahteva popolno spremembo življenja

Osredotočili se bomo na zadnjo, saj morajo tisti, ki se prvič srečajo s to boleznijo, popolnoma spremeniti življenje, še posebno prehrano. Celiakija je z vidika današnje medicine neozdravljiva avtoimunska bolezen, ki nastane pri osebah z genetsko predispozicijo in najpogosteje prizadene tanko črevesje.

Bolezen povzroča beljakovina gluten, ki je v nekaterih žitih, in sicer v pšenici, ječmenu, rži (podobna beljakovina pa je tudi v ovsu). Gluten lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo črevesa in motnje v absorpciji hrane.

Bolniki imajo zaradi tega prebavne motnje, velikokrat pa pride tudi do pomanjkanja osnovnih sestavin hrane, kot tudi do pomanjkanja mineralov in vitaminov. Pogosto so prizadeti tudi drugi organski sistemi, saj je celiakija bolezen, ki prizadene celoten organizem in se kaže s številnimi resnimi zapleti.

Kje prežijo nevarnosti diete?

Za številne je trenutek, ko dobijo diagnozo, da imajo celiakijo, grenko-sladek. Po eni strani se leta niste dobro počutili, zato je nadvse dobrodošlo, da ste odkrili, kaj povzroča vaše slabo počutje. Po drugi strani pa je življenje s celiakijo – in stroga brezglutenska dieta, ki ga spremlja – lahko zelo težavno.

Navzkrižno kontaminirana hrana je hrana, ki je prišla v stik s hrano, ki vsebuje gluten, za bolnike s celiakijo pa je nevarna. Pomfrit, ki načeloma ne vsebuje glutena, v restavracijah pogosto odsvetujejo, ker ga cvrejo v istem olju kot pšenične izdelke. Isto pravilo velja tudi pri ponvah, deskah za rezanje, nožih in rokavicah. Ker ne morete preprosto vkorakati v kuhinjo in sami preveriti, boste morali poskrbeti, da se bo natakar zavedal resnosti situacije in ustrezno prenesel napotke. Čeprav do tega najpogosteje prihaja v restavracijah, pa lahko navzkrižna kontaminacija tudi doma povzroča težave, še zlasti če živite s partnerjem oziroma sostanovalcem, ki uživa gluten. Zato morate kuhinjo vedno dobro očistiti in zavreči ves pribor (denimo lesene žlice) z režami in razpokami, kamor bi se gluten lahko skril. Če boste določene naprave (recimo toaster) uporabljali samo za pripravo hrane brez glutena, boste s tem naredili veliko za lastno varnost.

Ko se boste lotili brezglutenske diete, se vam bo zazdelo, da ste se znebili bremena. V nekaj tednih bo vaša koža lepša, lažje boste spali in morda se vam bo zazdelo, da boste končno lahko dan preživeli brez dremeža oziroma obiskovanja stranišča. Seveda pa, odvisno od tega, koliko škode je bilo prizadejane vašemu telesu, bo trajalo, preden bodo simptomi izzveneli in boste popolnoma okrevali.

Veliko bolnikov s celiakijo ima (ob tem, da se spopadajo z avtoimunsko boleznijo) tudi uničen prebavni trakt, zato so podvrženi črevesni permeabilnosti (puščanju) in črevesni disbiozi, pa tudi bolezenskim stanjem, kot je kandida.

Leta življenja brez diagnoze pa lahko povzročijo resne težave, od adrenalne in ščitnične disfunkcije do težav v duševnem zdravju, vključno z anksioznostjo in depresijo. Čeprav je brezglutenska dieta korak v pravo smer, pa ni zagotovilo za kakovost življenja. Če se po šestih mesecih
brezglutenske diete ne boste počutili fantastično, obiščite zdravnika, ki vam bo pomagal odkriti in zatreti izvorne težave.