4. GIBANJE V DRUŽBI GRADI ZAUPANJE IN OBČUTEK PRIPADNOSTI
Leta 1912 je francoski sociolog Émile Durkheim skoval izraz kolektivna vnema, s katerim je opisal evforično samotranscendenco, v katero zapadejo posamezniki, kadar so udeleženi v skupnem ritualu, molitvi ali delu.
• Gibanje skupaj z drugimi, denimo pri skupinski vadbi, jogi ali plesnem tečaju, je eden izmed najmočnejših načinov za doživljanje sreče.
Psihologi menijo, da se ključ do kolektivne sreče skriva v sinhroniji – gibanju na isti način in ob istem času kot drugi – ker sproži sproščanje endorfinov. Zato plesalci in veslači, ki se premikajo hkrati, bolje prenašajo bolečino.
Našo možgani so sposobni splesti povezavo z drugimi, ki je tako nagonska kot odziv našega srca, pljuč in mišic. To je osupljivo!
Ljudje lahko večino svojega življenja preživimo z občutkom, da smo od drugih ločeni, a eno samo dejanje – sinhrono gibanje – lahko podre meje, ki nas ločujejo.
STE RAZMIŠLJALI, DA BI PREIZKUSILI NOVO AKTIVNOST?
TO SE V TEM PRIMERU ZGODI Z VAŠIMI MOŽGANI …
Prevedeno in prirejeno po Five Surprising Ways Exercise Changes Your Brain avtorice Kelly McGonigal | Stanford University
Drugi viri:
- www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/%2020684996
- onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/fare.12307
- www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4832026
- www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30647450
- www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29317675
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
