Slovenska atletika je v zdaj že lanskem letu dosegla številne uspehe, ki so se zapisali v zgodovino. Ob kratkem pregledu letošnjih rezultatov, smo nad številnimi uspehi naših atletov popolnoma navdušeni. Za Primoža Kozmusa ste nedvomno že slišali prav vsi in, če Primož velja za kralja tega športa pri nas, le kdo sestavlja celotno kraljevo omizje?
Če je Primož nesporni kralj slovenske atletike v letu 2008, potem je nesporna kraljica zagotovo Marija Šestak. Kaj sta oba dosegla, bi bilo brez pomena ponavljati. Morda se komu zdi krivično, da Šestakova ni bila višje uvrščena pri glasovanju za športnico leta 2008, saj ima kljub vsemu bronasto kolajno s svetovnega dvoranskega prvenstva. Kljub vsemu je postavila dva slovenska rekorda.
Z rekordom 15, 03 metra na prostem je šesta atletinja sveta, z rekordom 15, 08 metra v dvorani pa je v letu 2008 zasedla prvo mesto na svetu. Toda tako pač je. In čeprav nekateri ne bodo hoteli priznati, so mnogi Marijo "ocenili slabše" tudi zaradi tega, ker je "le priženjena Slovenka". Pač, tudi v taki stvari se pokaže slovenska majhnost in omejenost, ki jo tako radi zanikamo.
Izmikanje
No, pa smo spet pri slovenski majhnosti. Slovenija je tako majhna, da si ne more privoščiti, da bi dala najboljšim slovenskim športnikom dosmrtne rente. Zakaj? Ni denarja? Nak, ni prave volje. In se je oglasil Primož, brežiški križar za pravice svojega ceha, in jasno in glasno zahteval, da se stvari uredijo sistemsko in dolgoročno, tudi za ceno svoje kariere. Pa za zdaj ostaja osamljeni jezdec.
Pri vsem tem pa najbolj čudi dejstvo, da Primožu ni stopil ob bok noben drug športnik. Koga se bojijo? To, da slovenski olimpijski komite ni naredil nič, sploh ni presenetljivo, kajti to bi pomenilo le dodatno delo za že tako preobremenjene dobro plačane funkcionarje Oksa. Glede Primoževe zahteve . . Stvari se bodo morale urediti. Tako ali drugače. Zakaj ima v Sloveniji več kot 400 tako imenovanih kulturnih delavcev državne pokojnine (ali dodatke) in le manj kot dvajset športnikov? Zakaj imajo Prešernovi nagrajenci avtomatsko državne pokojnine, dobitniki Bloudkovih nagrad pa ne? Je zlata olimpijska kolajna manj vredna kot Prešernova nagrada? Je Primož slabše predstavljal Slovenijo v svetu kot Peter Božič, ki je sicer velik ljubitelj nogometa in športa nasploh? Ali je Primoževo javno izpostavljanje res Sizifovo delo?
Za zdaj Primož (še dobro, da je močan) vali veliko skalo proti vrhu hriba, kjer stojijo vodilni možje Olimpijskega komiteja Slovenije in čakajo. Primožu se sicer skala vsake tri tedne malce izmakne izpod rok, zdrsne nazaj, saj se malce zaplete s svojimi izjavami, ko jih kategorično (kar ima prav) izreče na najbolj neprimernih mestih (kar po mojem mnenju nima prav).
Toda v prvi vrsti je treba reči in poudariti, da ima Primož prav, da se bori za pravo stvar, in da je treba tako kot za olimpijsko zlato kolajno pred njim sneti klobuk in mu priznati, da je velik človek, na pravem mestu. Zdaj, bolj kot kdajkoli prej, Primož potrebuje podporo, javno podporo, tako športnikov, novinarjev, športnih delavcev, politikov, kulturnikov, javnih delavcev, gospodarstvenikov, malih in velikih ljudi, vseh Slovencev.
foto: zurnal24.si