Le malo kdo, ki prižge televizijo na kakšnem izmed tujih športnih kanalov in čisto ponesreči naleti na curling, ve, da se lahko v tem športu preizkusi tudi v Sloveniji.
Skupina zanesenjakov je ta šport, ki je na programu olimpijskih iger ponovno od iger v Naganu 1998, pripeljala v Slovenijo marca 2010.
V rekordnem času sta se ustanovila dva kluba (CK Ljubljana in CK Zalog), kluba sta se povezala v zvezo in tako je nastala Curling Zveza Slovenije. Kmalu za tem se je v zvezo včlanil še tretji, CK Jesenice. Kot potrditev uspešnega začetka je sledilo še sprejetje v svetovno curling zvezo (World Curling Federation - WCF).
Navdušenci nad curlingom so prve treninge in spoznavanje s tem plemenitim športom opravili v oktobru 2010, v ledeni dvoralni Zalog, kjer še vedno trenirajo člani CK Zaloga in CK Ljubljane in CK E mone.
Trenutno jim družbo delajo še igralci CK Jesenice, saj se na gorenjskem pripravljajo za evropsko prvenstvo v košarki in tako ne morejo trenirati v svoji Podmežakli.
A to je tisto, ko en meče, drugi pa pometa pred njim?
Curling je šport z dolgo tradicijo in prihaja iz Škotske.
Datum iznajdbe curlinga se vrti okrog letnice 1540, ko so ta šport metanja kamnov po ledu začeli igrati škotski možje.
Prvi kamni za curling so se precej razlikovali od današnjih, saj so bili narejeni zelo preprosto, iz enega, ne preveč obdelanega kosa kamna. Sodobni kamni so opremljeni celo z elektronskim čitalcem izmeta, ki signalizira ali je bil kamen odvržen pravočasno. Vsi kamni na svetu prihajajo iz istega kamnoloma, kar zagotavlja, da so vsi enako veliki in hkrati tudi enako težki, kar je zelo pomembno, ko se kamni zaletavajo med seboj. Cena novega kamna se giblje okoli 400 €.
Igralec curlinga poleg kamnov potrebuje še metlo, curling čevlje in primerno površino za igranje.
Metla služi pometanju, s katerim ustvarimo trenje med ledom in površino metline glave. Tako malce stopimo kapljice, ki so predhodno nanešene na led in zmanjšamo trenje, ki ga mora kamen premagati za opravljanje poti.
Za primerno obutev poskrbijo curling čevlji, ki so razdeljeni na čevelj z drsnikom (sliderjem), s katerim po ledu drsimo, in čevelj z gumo (gripper), ki nam služi kot nedrseča opora.
Duh curlinga ali curling spirit!
Curling spirit je glavno vodilo pri vseh igralcih curlinga.
Curling se začne in pade pri 'curling spiritu'.
To so napisana in nenapisana pravila, ki igralca učijo kako dojemati curling.
Ta duh najbolje opiše stavek iz prve strani uradnih pravil WCF, ki pravi:
-
"Pravi igralec curlinga raje izgubi, kot zmaga nepošteno."
Glavno vodilo igre je poštenje in obravnavanje nasprotnika najprej kot človeka in šele nato kot športnega tekmeca. Del nenapisanih pravil curling spirita je tudi ta, da zmagovalna ekipa po vsaki tekmi povabi na pijačo poražence. Na ta način se stkejo prijateljske vezi, ki jih potem ni vredno razdreti na igrišču. Duh curlinga vzorno vpoštevamu tudi Slovenci, saj se dober glas o nas že širi po svetu in krog naših curling prijateljev tako postaja iz meseca v mesec večji.
Nekoč bomo med njimi.
Slovenija se v svetovnem merilu še ne more kosati z najboljšimi, saj smo še (pre)mladi in naši pogoji za trening se niti slučajno ne morejo primerjati s pogoji v curlingu razvitih držav.
Če na primer v Sloveniji sploh ni pravega curling ledu in če je nam najbližja dvorana namenjena samo curlingu v Kitzbuhelu, potem je logično, da se ne moremo meriti s tekmeci kot je na primer Kanada, ki ima samo registriranih okrog 2.000.000 aktivnih igralcev in približno 1600 curling dvoran s približno 12.000 curling igrišči.
Slovenski reprezentanci se trenutno nahajata v C skupini evropskega curlinga (ki je tudi najnižja), a s takim pristopom bomo počasi tudi napredovali v B skupino in tako naprej. Zelo blizu napredovanja je bila na zadnjem evropskem prvenstvu moška reprezentanca, ki je za napredovanjem zaostala za eno mesto.
V svetovnem merilu se pri moških kot najmočnejše kažejo reprezentance Kanade, Norveške, Škotske, Švedske in pa Švice, med ženskami pa so najmočnejše predstavnice Švedske, Kanade, Škotske in Kitajske.
Vizija slovenskega curlinga
Vizij za naprej je več. Vsekakor je ena izmed njih ta, da vzpostavimo delujočo mrežo curling klubov po celotni Sloveniji, da ljudi spodbudimo za igranje tega lepega športa in da ga vsesplošno spopulariziramo. Vemo pa tudi, da dokler ne bomo dobili primernega ledu za trening, bomo lahko le capljali za državami, ki tak led že imajo in čakali n aobčasna presenečenja. A tudi v tej smeri naj bi se stvari odvijale v pravo smer in samo vpračanje časa je, kdaj bodo lahko slovenski tekmovalci trenirali na slovenskem ledu in bili tako prikrajšani za 5 in več urne vožnje do najbližjih dvoran.
Še nekaj povezav:
- www.curling-zveza.si
- www.worldcurling.org
- www.curling-zalog.si
- www.curling-ljubljana.si
- www.curling-jesenice.si
Za Aktivni.si napisal Gašper Uršič
