Španski nogometni reprezentant Lamine Yamal je postal najmlajši strelec na evropskih prvenstvih, potem ko je včeraj na EP v Nemčiji na prvi polfinalni tekmi v Münchnu v 21. minuti zadel za 1:1 proti Franciji.
Yamal je starostni rekord EP dosegel še pred dopolnjenim 17. letom, saj je danes star natanko 16 let in 362 dni.
Z zadetkom pa je precej prehitel dosedanjega rekorderja teh tekmovanj Švicarja Johana Vonlanthena, ki je zadel na EP 2004, ko je bil star 18 let in 141 dni. Zanimivo, tudi takrat je bila tekmica Francija. Španija je sicer Francijo premagala z rezultatom 2 proti 1.
Lamine in Leo
A vrnimo se k Yamalu in kako se je že kot dojenček srečal z Leom Messijem. Po spletu namreč kroži fotografija, kako Messi v kadi umiva malega dojenčka, ki naj bi bil Yamal.
In čeprav je veliko dvomljivcev, je fotografijo v resnici objavil Yamalov oče in zgodba, ki jo prinaša, je res lepa.
Unicefov koledar
Torej: pred slabimi sedemnajstimi leti je UNICEF – ki se je takrat pojavljal na majicah Barcelone – ustvaril oglaševalsko kampanjo, s priloženim koledarjem, ki ga je dal imetnikom sezonskih vstopnic.
Izbor je potekal tako, da so iskali tiste družine, ki so v preteklih mesecih nekako prišle v stik z mednarodno organizacijo. Med njimi je družina Yamal, katere polno ime - Lamine Yamal Nasraoui Ebana - odmeva arabsko poreklo.
Njegov oče, Maročan, in mati iz Ekvatorialne Gvineje sta bila takrat del tiste množice migrantov, ki so se odpravili iskat srečo v Evropo in se ustavili v Barceloni.
In tam, v Kataloniji, v občini Esplugues de Llobregat, se je rodil bodoči šampion, ki je nato odraščal v soseski Rocafonda, v naseljuMatarò, ki se nahaja v metropolitanskem območju Barcelone.
Yamalova družina, ko je bila rekrutirana, je skupaj z desetinami in desetinami drugih družin sodelovala v žrebanju, ki ga je organiziral UNICEF, in se na koncu znašla med izbranimi.
Tako so se nekega dne Yamalovi starši pojavili na Camp Nou, lokaciji, ki je bila navedena za fotografiranje. Resnici na ljubo je bilo v spominih staršev zaznati zadovoljstvo, ne pa tudi navdušenje, ko so malčka - za fotografije - zaupali Leu Messiju.
Resnici na ljubo je bilo v spominih staršev zaznati zadovoljstvo, ne pa tudi navdušenje, ko so malčka - za fotografije - zaupali Leu Messiju.
Messi-vzhajajoča zvezda
Argentinski zvezdnik je bil star dvajset let, v Barcelono je prišel pri trinajstih. Pravkar je končal svoje tretje prvenstvo. Bil je vzhajajoča zvezda, potencialni prvak, ki mu je zdaj vse več strokovnjakov napovedovalo prihodnost kot številka ena na svetu, toda - naj povem za zapisnik - še ni bil Messi, kot ga poznamo zase.
Pravzaprav je leto pozneje, s prihodom Guardiole, Leo našel svojo osrednjo vlogo v Barceloni; dve leti kasneje (2009) je osvojil svojo prvo zlato žogo. Skratka, zvezde tistega poznega poletja 2007 so bili drugi: Ronaldinho in Eto'o, če omenimo dva.
Usoda
Vendar te fotografije z gumijasto račko, brisačo, šampionovim božanjem novorojenčka – ki jih je na Instagramu objavil Yamalin oče in jih z drugimi najdenimi posnetki dopolnil fotograf, ki je sodeloval pri snemanju pred sedemnajstimi leti – danes vsebujejo tisto poezijo, ki se zdi kot fikcija. Kako je malček, ki bi lahko postal še eden od mladeničev, ki jih družba izrine na rob, postal junak Španije in novi nogometni čudež, tako kot Messi.
Preberite še: