Po desetletju Michaelove vladavine ima formula 1 novega zmagovalca. Kako je mladi šampion Fernando Alonso ostal na trdnih tleh in hkrati “povozil” velikana?
Po sedmih suvereno osvojenih naslovih svetovnega prvaka,
od tega si jih je Michael Schumacher pet privozil v tem tisočletju, se je Nemčeva vladavina končala. Na prestolu ga je dve dirki pred koncem letošnje sezone po prepričljivem dirkanju čez vse leto nasledil komaj 24-letni Fernando Alonso. “Nano” je predlani z 22 leti postal najmlajši zmagovalec vseh časov, pred slabim mesecem pa je še najmlajši prvak. Je na pragu tega, da postane Največji. Opazovalci hvalijo njegovo preračunljivost, skromnost in krotenje španskega temperamenta. V slavi se odlično znajde, čeprav sanjari o karieri običajnega zemljana.
Ste najmlajšI zmagovalec dirke za veliko nagrado. Kako so se na vaŠo prvo zmago odzvali tekmeci?
Že pred to zmago sem dokazal, da sodim v formulo ena. Nekateri tekmeci so mi čestitali, a zaradi natrpanega urnika na dirkah – dirkači imamo veliko sestankov s tehničnim osebjem in dela z novinarji ter drugih obveznosti – se s tekmeci v padoku le redko videvam. Z dirkači iz drugih moštev se v vsem vikendu vidim največ dvakrat. Edini ljudje, s katerimi se stalno srečujem, so člani Renaultovega moštva, z njimi pa se odlično razumem.
Od vaše prve, a ne zadnje zmage sta minili dve leti. Kaj se je v tem času spremenilo?
Ne veliko. Imam več izkušenj, a kot človek sem ostal takšen, kot sem bil leta 2001, ko sem se prvič pojavil v garaži. Da bi ostal na trdnih tleh, poslušam le nasvete izbranih ljudi: staršev in inženirjev. Oni me vodijo po pravi poti. Pomembno je, koga poslušaš, saj imajo nekateri, posebno mediji, izrazito spremenljivo mnenje. Danes sem veliki up, a že samo po enem slabem rezultatu je moja kariera pod vprašajem.
Kaj pravi Michael Schumacher o vas?
Ne vem! Kar se mene tiče, jaz gojim do njega veliko spoštovanje. Je veliki dirkač in dirka za odlično moštvo. Med sezono velikokrat skupaj igrava nogomet in se dobro razumeva, na stezi pa je eden od 19 tekmecev.
Vas rivalstvo z njim dodatno motivira?
Če bi naslov osvojil, ko bi on zapustil ta šport, bi bil manj vreden. Že ves čas sem si želel postati prvak in ga premagati na stezi.
Mora biti v dirkaču kaj hudobije, da je uspešen?
Moja miselnost ni takšna. Za premoč nad tekmecem ni dovolj le ena stvar, gre za skupek več dejavnikov. Za vsako dirko se moraš čim bolje pripraviti, narediti konkurenčen dirkalnik in na stezi ničesar prepustiti naključjem, braniti svoj položaj in dirkati agresivno. Morajo te spoštovati,
a ostati moraš močan in pravičen.
Prvo zmago ste osvojili zelo mladi. Vam je zmagoslavje prineslo pri tekmecih in v moštvu dodatno spoštovanje?
Če moštvo pokliče nekega dirkača, naj se mu pridruži, je že to znak, da si je dirkač prislužil spoštovanje. Čeprav sem s prvo zmago dosegel neverjetno zadoščenje, se ni nič spremenilo. Dirko pred to sem se na vso moč trudil osvojiti osmo mesto. Zmaga na posamezni dirki ne pomeni prestopa v drug svet. Če zmagam, je to rezultat zaupanja ekipe in mene v naše sposobnosti in skupno delo na poti k istemu cilju.
Pravijo, da ste podobni gobi, ki vpija izkušnje drugih. Kaj je danes pomembneje: izkušnja ali občutek?
Nikoli ne bom izgubil prirojenega občutka za vodenje dirkalnika na njegovi meji. A to ni dovolj. Da bi bili uspešni, morate svoj talent hraniti z izkušnjami. Vsakič ko sedem v svoj dirkalnik in naredim krog na stezi, se naučim kaj novega. Druge preučujem v želji, da napredujem. Preučevati odzive motorja, dirkalnika, analizirati kontrolne sisteme, znati sodelovati z inženirji, ko ti pripravljajo dirkalnik na dirko, vsega tega se lahko naučiš! Nameravam obdržati nabrane izkušnje, saj hočem biti konkurenčen na vseh področjih. Čeprav imam dober dirkalnik in ne malo prakse.
VaŠa mladost vam je najbrž v časih tudi v napoto?
>Da, tako je, točno je, da sem mlad. A za menoj je 20 let izkušenj.
>
Kako potekajo minute, preden se povzpnete v dirkalnik in odpeljete na start?
Pol ure pred začetkom dirke zapustimo bivalnik in se odpravimo proti garažam. Pred tem počivam, včasih spim ali pa se pogovarjam z očetom. Trudim se, da sem čim bolj spočit, ko pridem v garažo. Nato z inženirjem preverimo vse, kar smo se dogovorili na sestanku. Osredotočim se na start, ocenjujem možnosti, kdaj in na katerih delih proge je možno prehitevati. Za osvežitev spijem energijski napitek. Ko se usedem v dirkalnik, se ljudje razidejo. Od tega trenutka ni pomembno nič drugega kot dirka.
Kakšne misli vam švigajo skozi glavo pred dirko?
Vse, kar nima povezave s samo dirko. Pozoren sem na startni semafor in na ugašajoče rdeče luči, na položaj nog na stopalkah in na roki na volanskem obroču. Takrat sem v elementu. Od začetka kroga za ogrevanje do cilja.
Kako vam uspe zapustiti dom, ko pa pred hiŠo vaŠih starŠev kampirajo oboŽevalci, ki Čakajo, da vas vidijo? Pozornost medijev in ljudi v Španiji mi zelo godi. Po drugi strani pa to pomeni, da ne morem živeti, kot bi hotel. Zaradi tega sem se preselil v britanski Oxford, ki je zelo blizu moštvene tovarne. Oxford je študentsko mesto. Tu lahko pokličem svoje prijatelje, da gremo ven, v kino in me nihče ne prepozna. Tu lahko živim, kot hočem. Ali drugače, tu lahko živim umirjeno.
Vam očetova navzočnost veliko pomeni?
Od nekdaj je poleg. Med pripravami me motivira. Malo se pogovarjava o dirki, malo o tehniki in o vsem mogočem.
Se pred dirko, ko greste spat, ukvarjate z jogo ali kakšno drugo tehniko sproščanja?
Nimam težav s spanjem. Uležem se in zaspim, nič drugega.
Kako vam uspeva biti po dirki spet običajen mladenič?
Ni težko spet postati fant 24 let, ker to že sem. Formula ena je moj poklic, tako da moram ostati umirjen in profesionalen. Po dirkaškem vikendu se dobim s starimi prijatelji iz srednje šole.
V kakšnem smislu so vaše zmage spremenile vaše prijatelje?
Moji prijatelji name ne gledajo kot na “Fernanda Alonsa, dirkača formule ena”. Zanje sem še vedno Nano ali Fer, njihov prijatelj iz otroštva. Skupaj gremo v kino, igramo nogomet in druge športe, večerjamo v restavracijah in se ukvarjamo z vsakodnevnimi aktivnostmi. Zanje sem, kot za svoje starše, ostal isti človek. Meni je pomembno, da se njihovo vedenje ne spreminja, ko iz malega sveta formule ena privre kakšna novica.
Ko ste zunaj s prijatelji, jim prepustite volan?
Iskreno priznam, da mi je bolj všeč, če jaz vozim …
Če bi se vam pokvaril avto, bi ga znali popraviti?
Velikokrat govorim, da bi bil zagotovo mehanik v kartingu, če ne bi dirkal. A danes so serijski avtomobili preveč zapleteni. Popravila rajši prepustim strokovnjakom.
Manuela Kongolo
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
