Rolanje je postalo ena najpriljubljenejših oblik športne rekreacije (rolerje lahko uporabljamo tudi kot prevozno sredstvo namesto kolesa ali avtobusa), predvsem med ženskami.
Na rolerjih se lahko imenitno zabavamo in mimogrede poskrbimo še za krepitev mišic trebuha, zadnjice, stegenskih mišic, razvijamo koordinacijo in poskrbimo za povečanje telesne vzdržljivosti ter boljše počutje.
Seveda med rolanjem porabljamo tudi kalorije ali po domače povedano – hujšamo. V eni uri rolanja naj bi porabili nekje med 400 do 800 ali več kalorij. Seveda je poraba odvisna od intenzivnosti rolanja. Kombinirajte hiter in počasen tempo (intervalni trening). Tudi večina otrok rada rola, tako da imate lahko družinsko rekreacijo. Med rolanjem lahko prijateljsko čvekate ali pa se prepustite svojim mislim (lahko tudi glasbi v slušalkah – vendar ne med rolanjem v prometu).
Zgodovina rolanja sega v 18. stoletje, saj so takrat prvič predstavili kotalke, ki so bile nedvomno predhodnice rolerjev. Razlika med rolerji in kotalkami je ta, da imajo kotalke po dvoje vzporednih koles – pod prsti in pod peto. Pri rolerjih so kolesa postavljena po sredini stopala, ponavadi štiri v vrsto. Rolerji so tudi precej hitrejši in okretnejši.
Rolerji – kotalke po podobi drsalk
Revolucionarno preobrazbo iz kotalk v rolerje lahko pripišemo dvema ameriškima hokejistoma, Scottu in Brennanu Olsonu, ki sta v začetku 80. let prejšnjega stoletja za potrebo treniranja med poletnim – zunajsezonskim časom kotalke spremenila po podobi drsalk. Danes se rolerji in rolanje hitro razvijajo, posledica je vedno več športnih tekmovanj na rolerjih, kot so ulična tekmovanja, park rolanja, hokej na rolerjih (inline hokej), hitrostno rolanje, slalom, downhill ...
Poznamo pet osnovnih vrst rolerjev: za hitrostno rolanje, za rekreacijsko rolanje, za inline hokej, za freestyle rolanje in za ekstremno rolanje.
Če ste se odločili za rolanje, morate seveda najprej kupiti rolerje. Izbira je zares velika in pestra, tako da vam ni treba kupiti prvih, ki jih vidite. Informacije in teste o rolerjih poiščite na spletu. Cena se giblje nekje med 50 in 200 ter več evri. Za dobre povprečne rolerje boste morali odšteti nekje okoli sto evrov. Rolerji naj bodo udobni, a naj ponujajo zadostno oporo skočnemu sklepu.
Poskrbeti morate tudi za varnost, zato zaščitite kolena, komolce, dlani in glavo. Čeprav nekateri strokovnjaki trdijo, da rolanje ni nič bolj nevarno od drugih rekreativnih športov, bodite še posebej previdni v fazi učenja. Posledice padcev na asfaltu so modrice, krvavenje, v ekstremnih primerih tudi zvini in zlomi (v 45 odstotkih 'nastradajo' dlani in zapestja). Če ste kadarkoli drsali na ledu, vam osnove rolanja niso tuje.
Za začetek je dobro, da se držite zidu in poskušate narediti nekaj korakov. Opazili boste, da so rolerji mnogo težji od normalne obutve. Spoznali boste tudi razliko med hojo in rolanjem. Če bi rolali tako, kot hodite, bi s peto aktivirali zavore in najverjetneje padli. Na tla moramo hkrati položiti celotno stopalo, kot pri drsanju. Roke se kot pri teku ali hoji gibljejo diagonalno v primerjavi z nogami. Telo je rahlo nagnjeno naprej, kolena pa so malenkost pokrčena.
Bodite potrpežljivi in vztrajni pri učenju. S telesom se morate naučiti kontrolirati smer zavijanja. Lahen nagib telesa vstran in pravi položaj nog sta ključna (podobno kot pri smučanju ali drsanju).
Lahko se tudi vpišete na tečaj rolanja in se pod strokovnim vodstvom naučite osnovnih korakov. Na tečaju vas bodo naučili samozavestno rolati tudi po eni nogi, delati 'limonce', se ustavljati z zavoro, v travi in na pesku, ter zavijati kot prave mojstrice.
V Lisi
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?