Novinarka Vida Petrovčič je ženska z močno voljo. Ko se je odločila, da bo zaradi zdravstvenih razlogov shujšala, ni bilo več skušnjave, ki bi jo premamila. Tako je v slabem letu izgubila več kot 20 kilogramov, ki jih ni nikoli več pridobila.
Kaj se je zgodilo, da ste se odločili, da boste shujšali?
Vse skupaj se je začelo maja 2004, ko sem bila na rednem zdravniškem pregledu in takrat mi je zdravnica rekla, da bi bilo dobro, da bi malo shujšala, saj sem imela povišan holesterol. Tisto poletje sem se odločila, da bom poskusila shujšati, ampak nisem še pravilno jedla. Septembra tistega leta pa sem resno začela z bolj zdravimi prehranjevalnimi navadami, ki se jih držim še danes. Moj motiv za hujšanje je bilo moje zdravje.
Koliko kilogramov ste imeli, preden ste začeli hujšati?
Imela sem 80 kilogramov. V osmih mesecih sem shujšala 25 kilogramov.
Ste že prej kdaj hujšali?
Seveda, prej sem hujšala na način znanih diet, ampak živela sem v prepričanju, da sem že toliko stara, da sem lahko malo bolj pri sebi in da sem zdrava. Sama sebi sem bila všeč in mislila sem, da ne morem shujšati. Ko pa mi je zdravnica rekla, da bi morala shujšati, sem se odločila, da bom resnično spremenila svoje prehranjevalne navade.
Kako pa ste potem prišli do prave metode prehranjevanja?
Začela sem prebirati o dietah in jih intenzivno raziskovati. Tako sem prišla do pomembnih informacij o pravilnem in učinkovitem hujšanju.
Se držite kakšne posebne diete?
Držim se samo metode, ki je sestavni del večine diet, in sicer jem živila z nizkim glikemičnim indeksom.
Kaj pa je to glikemični indeks?
Ta indeks nam pove, v kolikšnem času pride sladkor v kri od trenutka, ko nekaj zaužijemo. Prej ko pride sladkor v kri, višji je glikemičen indeks.
Kaj lahko jeste?
V glavnem jem živila z nizkim glikemičnim indeksom. Ne jem kruha, sladkarij in sladkorja. In tega se striktno držim. Pri ljudeh in sebi opažam, da če včasih pojemo kaj sladkega ali kaj, česar ne bi smeli, se ne znamo ustaviti. To je tako, kot da bi nekomu, ki bi se želel odvaditi pitja alkohola, rekli, da lahko včasih spije kakšen kozarček.
Kaj so prednosti vaše metode?
Ko človek opusti sladkor, škrob in živila z visokim glikemičnim indeksom, potem mu pade tudi raven inzulina. Če že zjutraj pojemo nekaj sladkega, se inzulin sprošča in zaradi tega smo lačni. Nekako način smo odvisni od njega. Tako kot so nekateri ljudje od adrenalina. Ko pa se odvadimo, nimamo več potrebe. Zato je pomembno, da se ne pregrešimo.
Vi ste se kdaj pregrešili?
Ne, nikoli. Ko se nekaj odločim, potem temu sledim. Pa tudi ne želim ponovno postati odvisna od sladkorja.
Se pravi, da niste od septembra 2004 pojedli nobene sladkarije?
Pojedla sem le nekaj grižljajev poročne torte. Pa mogoče kakšen kozarec penine ali rdečega vina ob posebnih priložnostih.
Vam je bilo na začetku težko spremeniti prehranjevalne navade?
Seveda, predvsem mi je bilo težko, ker sem na vrat na nos prenehala uživati sladkor. Ampak v treh tednih se navadiš na to. Se mi je pa dogajalo in se mi še vedno, da imam občutek, kot da mi je padel sladkor, in takrat pojem nekaj, kar ima nizek indeks, na primer trdo kuhano jajce.
Vam je pomembno, da ste suhi?
Meni je pomembno moje dobro počutje.
Se pravi vam je dobro počutje bolj pomembno od videza?
Jaz se zdaj odlično počutim v svojem telesu in sem zadovoljna s svojim videzom. Sem se pa včasih tudi dobro počutila v drugačnem telesu. Vedno sem se dobro počutila v svoji koži. Svoje gonge popularnosti sem dobila, ko sem bila debela. Kar je zanimivo, očitno ljudem videz ni tako zelo pomembno.
Napisali ste že tri knjige o hujšanju, vodite pa tudi delavnice o hujšanju. Kaj je njihov namen?
Imamo individualne in skupinske delavnice, kjer nudimo pomoč pri hujšanju, se pravi pomoč za samopomoč. Vse bolj pa se usmerjam v individualne delavnice, saj je hujšanje odvisno od različnih življenjskih razmer, ki obkrožajo posameznike. Na delavnicah ne govorimo samo o tem, česa se ne sme jesti in kaj lahko, ampak tudi o vsem, kar se dogaja poleg tega.
Ali na delavnicah tudi tehtate udeležence?
Ne. Pred prvo delavnico sem razmišljala o tem, da bi to naredila. Ampak sta na delavnico prišli dve osebi, ki sta imeli 120 kilogramov. Ker nisem nikjer našla tehtnice, ki bi lahko do toliko tehtala, sem si premislila. Ljudje, ki pridejo v eno skupino, imajo zelo različne življenjske razmere in so različne teže. Ženska, ki tehta 80 kilogramov, ima drugačne cilje kot ženska, ki tehta 120 kilogramov. Ta si na primer zada cilj, da bo shujšala za 30 kilogramov. Odločila sem se, da bi zaradi tehtanja lahko izgubili motivacijo in da je to osebni podatek vsakega posameznika. Jaz ljudi ne preganjam z bičem, da morajo shujšati, ker si mora to vsak sam želeti.
Se preživljate z dajanjem nasvetov o hujšanju?
Ne, jaz od tega ne živim. Moj cilj ni, da bi bile moje delavnice množično obiskane, ker nisem od tega življenjsko odvisna.
Kakšni so vaši načrti za naprej? Nova knjiga morda?
Z Nino Orel in Francijem Zavrlom v maju pripravljamo seminarje o javnem nastopanju in komuniciranju. Tako da se trenutno posvečam temu, saj gre za drugačen pristop, ker vsi trije predavamo naenkrat in se dopolnjujemo. O novi knjigi trenutno ne razmišljam, ampak bomo videli.
Meta Kač
Foto: Helena Kermelj
vir: Story
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
