Po nekaterih ocenah je vsak trenutek na dieti okoli 40 odstotkov žensk in 20 odstotkov moških. Številka se iz leta v leto povečuje, in čeprav čedalje več ljudi hujša in za to zapravlja vedno več denarja, se hkrati na svetovni ravni povečuje število čedalje bolj debelih. Kako je to mogoče? Če se tudi sami lotevate hujšanja, je morda prav, da razmislite o naslednjih negativnih vidikih diet.
1. Diete nas omejujejo
Vse diete nas nekako omejujejo. Čeprav vsaka uporablja nekoliko drugačno metodo, v osnovi vse delujejo po enakem principu: iz prehrane moramo izločiti določeno skupino živil.
Splošno znano je, da je vsa hrana razvrščena v tri skupine makrohranil:
- beljakovine,
- maščobe in
- ogljikovi hidrati.
Vsaka od teh ima svojo kalorično vrednost.
- 1 gram beljakovin = 17 kJ (4 kalorije),
- 1 gram ogljikovih hidratov = 17 kJ (4 kalorije), in
- 1 gram maščob = 37 kJ (9 kalorij).
Vsaka dieta nekako manipulira s temi makrohranili, in sicer tako, da omejuje vnos določenih živil in posledično tudi kalorij.
Vzemimo za primer priljubljeno Atkinsonovo dieto, ki zagovarja prehranjevanje z visokim vnosom beljakovin in maščob ter majhnim vnosom ogljikovih hidratov. Ta dieta skrajno omejuje uživanje riža, kruha, žitaric, testenin, sadja in sladic. Deluje po principu ketoze, to je stanja, ko telo zaradi pomanjkanja ogljikovih hidratov začne porabljati telesno maščobo. V stanju ketoze človek tudi ne občuti lakote in posledično zaužije manj hrane.
Težava je, ko nehamo z dieto in preidemo iz stanja ketoze. Apetit se povrne in znova nam zadiši vse tisto, čemur smo se mesece odrekali. Kilogrami se začnejo nabirati in v večini primerov tehtnica čez nekaj časa kaže več kot na začetku diete.
Nekatere druge diete seštevajo kalorije. Zagovarjajo načelo, da bomo shujšali, če pojemo manj kalorij, kot jih naše telo potrebuje. Te diete navadno omejujejo vnos maščob, saj imajo te največjo kalorično vrednost, pri tem pa ne upoštevajo, da so zdrave maščobe prav tako pomembne za optimalno delovanje človeškega telesa in da nam takšno prehranjevanje lahko dolgoročno škoduje.
Če torej prehranjevanje omejimo zgolj na določeno vrsto živil in pri tem še preštevamo vsako zaužito kalorijo, se spravimo v stres in prikrajšamo za vse radosti, ki so povezane z uživanjem hrane. Počutimo se prazni, vsak trenutek pa se moramo zanašati na svojo močno voljo, da brez pregrehe preživimo še en dan mučne diete.
2. Diete dolgorčno nimajo učinka
Na začetku bomo pri vsaki dieti začeli izgubljati kilograme, kar nas bo motiviralo in bomo še naprej strogi do sebe in pridno telovadili. Težava nastane čez nekaj časa, ko se izguba teže upočasni in se kazalec na tehtnici več noče premakniti navzdol. Takrat zadenemo ob zid. Naše telo se namreč prilagodi novemu režimu prehranjevanja, kajti ko ga prikrajšamo za hrano in fizično preveč izčrpamo, se odzove tako, da upočasni metabolične funkcije.
Preprosto povedano, človeško telo pod stresom začne maščobne zaloge shranjevati in se po naravni poti pripravlja na hude čase v pomanjkanju.
Od tu je treba za vsak dodatni kilogram več truda, več odrekanja in še več miganja. Znajdemo se v začaranem krogu in tempa, ki ga moramo zdaj vzdrževati, večina med nami enostavno ne zdrži. Človek vedno išče najkrajšo pot do zadovoljstva in se izogiba bolečini. Nepretrgan stres stroge diete pa je boleč in večina se na neki točki zlomi. Pregrešimo se enkrat, dvakrat, izgubimo motivacijo in zbogom, dieta.
Ko brskamo po spletu, najdemo podatek, ki pravi, da kar 98 odstotkov ljudi v dveh letih po koncu diete pridela vso izgubljeno težo. Tisti, ki jim uspe, pa za to plačujejo visoko ceno. Odrekajo se številni okusni hrani in se nenehno bojijo, da se ne pregrešijo.
3. Diete nas zavajajo
Samo Američani vsako leto za različne shujševalne programe zapravijo osupljivih 33 milijard dolarjev. Gre za velikanski biznis, zato ne čudi, da se vsako leto na trgu pojavijo številne nove diete.
Ko se boste odločali med njimi, se vprašajte, komu so namenjene in za koga so uspešne? Verjamemo, da so avtorji svojo metodo preizkusili in z njo dosegli rezultate
Verjetno je tako shujšala tudi skupina ljudi, ki je dieto preizkusila in katerih uspešne zgodbe nas potem v knjigah navdihujejo in motivirajo. Ampak jasno je, da bodo pisali samo o uspešnih zgodbah. Zakaj ne bi? Navsezadnje želijo svojo dieto dobro prodati.
Zavedati se moramo, da je za vsakim posameznikom, ki mu je uspelo tako izgubiti težo, devet takšnih, ki jim ni. Čedalje več je raziskav, ki nas učijo, da na delovanje metabolizma deluje več dejavnikov, ne samo kalorije, ki jih zaužijemo, in energija, ki jo pokurimo. Na telo vpliva celoten življenjski slog, med drugim tudi to, koliko ur spimo, kako aktivni smo v vsakdanjem življenju, v kakšnem okolju delamo, pod kakšnim stresom delujemo itd.
Diete nam nalagajo pravila, ki se jih moramo držati, pri tem pa ne upoštevajo osebnih okoliščin, naše osebne zgodovine in naše osebnosti. Zato lahko diete primerjamo s streljanjem puščic v temo. Mogoče kaj zadenejo, ampak skoraj zagotovo ne bodo zadele v tarčo.
Če se odločimo shujšati in dolgoročno želeno težo vzdrževati, moramo najprej ugotoviti, kaj naše telo potrebuje. To pa od nas zahteva veliko eksperimentiranja in raziskovanja naše osebnosti, življenjskega sloga, tipa telesa in še kaj. Zapomnimo si torej: diete so učinkovite za nekoga, vendar to skoraj zagotovo niste vi.
4. Diete ne upoštevajo naših individualnih okoliščin
Avtorji diet pričakujejo naše popolno zaupanje in nam narekujejo, koliko, kaj in kdaj jesti, koliko in kako telovaditi, in celo, koliko shujšati v določenem času. Individualne okoliščine moramo pri tem odmisliti in vso moč prepustiti njim.
Tukaj je torej še en razlog za to, zakaj diete ne delujejo. Komu je všeč živeti po pravilih drugega, komu je všeč, da mu zapovedujejo? Na začetku smo zagnani in pripravljeni na mučna odrekanja, a kmalu se oglasi naš notranji otrok in pravi: Dovolj!
V želji po takojšnjih rezultatih na zaupamo občutkom, da nas bodo vodili na pravo pot, zato smo pripravljeni zapraviti kupe denarja in na predpisan način preživljati svoj prosti čas. Če na koncu ne dosežemo cilja, se počutimo poraženi in nezadovoljni.
Zato je dolgoročno bolj koristno, če energijo usmerimo v tisto, kar nam bo pomagalo zgraditi zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Da se naučimo prisluhniti telesu in sami odkrijemo, kaj je za nas najbolje.
Diete imajo lahko v tem procesu raziskovanja pozitivno vlogo. Informacije v knjigah in priročnikih nas lahko opremijo s potrebnim znanjem na naši individualni poti do boljšega počutja in zdravega načina življenja. Vendar je vsak posameznik sam največji strokovnjak za svoje telo, zato lahko le on najde pravi recept za svojo dieto, zaradi katere se bo počutil bolje fizično in psihično.
Če torej želite shujšati, to storite s svojo dieto. Takšno, ki bo vam pisana na kožo in ki vam bo prinesla veselje in zadovoljstvo na dolgi rok.
Napisal: Aleš Cipot
Foto: Shutterstock