Miro je po poklicu diplomirani trener karateja in ta šport ga spremlja že vse življenje. Zaznamoval je tudi njegovo poklicno pot. Kot osebni trener veliko pozornosti posveča delovanju človeškega organizma. "Postopnost in rednost v prehrani sta ključ do uspeha," pravi Mirko.
Miro je po poklicu diplomirani trener karateja in ta šport ga spremlja že vse življenje. Zaznamoval je tudi njegovo poklicno pot, saj ga je začelo zanimati delovanje človeškega organizma ter kako izboljšati fizične in psihične sposobnosti posameznika. Je tudi osebni trener FZS, inštruktor potapljanja, ljubitelj kajtanja, jadranja in pohodništva.
“Sem zagovornik postopnosti v vadbi - dokler nisem zadovoljen z napredkom vadečega ali če mislim, da psihično in tehnično še ni pripravljen za višjo raven treniranja, tega ne počnem za vsako ceno. Velikokrat v ciklus vadbe uvedem faze razbremenitve in regeneracije, če ocenim, da bo varovancu to koristilo, pa čeprav morda upočasnim napredek v vadbi. Zame odstotek maščobe ali obseg mišic ni edini kazalnik dobre fizične in psihične pripravljenosti. Zadovoljstvo je to, da vadeči zavzeto vadi tudi, ko že neha delati z menoj. Iz znanja in izkušenj, ki sem jih pridobil v 20 letih dela v fitnesu, sem spoznal, da mi je najbližji holistični pristop k vadbi. Glavna ideja tega pristopa je v celostnem obravnavanju varovanca in povezuje vadbeni, prehranski in psihološki vidik.”
"Korekcija ustaljenih vzorcev gibanja in okrepitev ter aktivacija zapostavljenih mišičnih skupin je prvoten cilj vadbe. Primaren poudarek je seveda na treningu moči kot najbolj variabilnem delu vadbe. Izkušnje pa so me naučile, da dajem velik poudarek gibljivosti sklepov in prožnosti mišičevja,” še doda.
“Pri vadečem izračunam bazalni metabolizem in na podlagi tega ter povprečne energetske porabe čez dan izračunam primanjkljaj ali presežek kalorijskega vnosa hranil. Izmerim VO 2 maximum in VO2/kg. Če so gibalne omejitve, potem testiram tudi gibljivost. Skupaj z vadečim določim realne cilje, ki jih je mogoče doseči. Skupaj opraviva analizo prehrane in spremeniva največje napake."
"Postopnost in rednost v prehrani sta ključ do uspeha,” še zatrjuje Miro.
Jedilnik Mirka Jerenca
Ponedeljek
Zajtrk: žitne ploščice z mlekom brez laktoze, dodano sezonsko sadje in oreški.
Malica: skuta, kos polnozrnatega kruha, kos sadja (jabolko, hruška …).
Kosilo: brokolijeva juha,150 g mesa, polnozrnati riž, solata.
Malica: polnozrnati kruh, piščančje prsi, zelenjava, oreški.
Večerja: solata s popečenimi piščančjimi prsmi, majhen kos kruha.
Torek
Zajtrk: navadni jogurt z 0,5 % maščobe, kos polnozrnatega kruha, sadje.
Malica: pest oreščkov, skuta.
Kosilo: 150 g ribe, solata.
Malica: 150 g skute, 2 dl sadnega jogurta.
Večerja: 2 para piščančjih hrenovk, 50 g polnozrnatega kruha, solata.
Sreda
Zajtrk: 3 jajca, 2 rezini polnozrnatega kruha.
Malica: beljakovinski napitek z mlekom.
Kosilo: 150 g mesa, polnozrnati riž, solata.
Malica: 150 g skute, 2 dcl sadnega jogurta.
Večerja: 100 g toast šunke, polnozrnati kruh, 50 g lahkega sira.
Četrtek
Zajtrk: sanny biscks (žitne ploščice) z mlekom brez laktoze, dodano sezonsko sadje in oreški.
Malica: skuta, kos polnozrnatega kruha, kos sadja (jabolko, hruška …).
Kosilo: porova juha, 150 g“ mesa, polnozrnati riž, solata.
Malica: polnozrnati kruh, piščančje prsi, zelenjava, oreški.
Večerja: solata s popečenimi piščančjimi prsmi, majhen kos kruha.
Petek
Zajtrk: 2 para piščančjih hrenovk, polnozrnata žemlja.
Malica: 150 g skute, sadje.
Kosilo: 150 g mesa, polnozrnate testenine, solata.
Malica: beljakovinski napitek.
Večerja: tunina, solata, malo polnozrnatega kruha.
Sobota
Grešni dan!
Nedelja
Zajtrk: žitne ploščice z mlekom brez laktoze, dodano sezonsko sadje in oreški.
Malica: skuta, kos polnozrnatega kruha, kos sadja (jabolko, hruška …).
Kosilo: zelenjavna juha, 150 g mesa, polnozrnati riž, solata.
Malica: polnozrnati kruh, piščančje prsi, zelenjava, oreški.
Večerja: solata s popečenimi piščančjimi prsmi, majhen kos kruha.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?