Ta zdrava dieta je priljubljena predvsem zato, ker omogoča, da se najeste do sitega, vseeno pa obljublja neverjetne rezultate.
Ko hujšamo, se pogosto zatečemo k raznim dietam, ki pa so lahko neprijetne, celo nevarne. Številne diete namreč spodbujajo strogo omejevanje in stradanje, zaradi česar jih je nemogoče vzdrževati na dolgi rok, hkrati pa lahko pripomorejo k resnemu pomanjkanju hranil.
Preden se lotite bilokatere diete, je obvezen posvet s strokovnjakom. Morda pa bo za vas prava izbira volumetrična dieta, ki podpira pestro, uravnoteženo prehrano.
Kaj je volumetrična dieta?
Volumetrična dieta temelji na preprostem načelu: pojesti več hrane z manj kalorijami. Namesto da se osredotočite na štetje kalorij ali na stradanje, lahko jeste obilnejše obroke živil z nizko energijsko gostoto, ki zapolnijo želodec in zagotavljajo občutek sitosti brez prekomernega vnosa kalorij.
Pri tej dieti izbiramo živila glede na razmerje med kalorijami in maso: torej energijsko gostoto. Živila z visoko energijsko gostoto imajo veliko kalorij na gram (na primer olja, oreščki, sir, suho sadje, sokovi, javorjev sirup, med), medtem ko živila z nizko energijsko gostoto vsebujejo veliko vode in vlaknin ter imajo malo kalorij na gram (npr. zelenjava, vlaknasto sadje, ovseni kosmiči, jajca).
Pomembno je omeniti, da živila z nizko energijsko gostoto pogosto vsebujejo tudi veliko vitaminov in mineralov, zato ni nevarnosti za podhranjenost ali podobne zdravstvene težave.
Živila, ki vsebujejo veliko vlaknin, spodbujajo občutek sitosti, zato boste zaužili manj kalorij, hkrati pa ostajali siti. Nutricionistka Sandra Krstev Barać za portal miss7zdrava.24sata.hr dodaja, da je poleg prehrane pomembna tudi redna telesna dejavnost: idealno je 30 - 60 minut fizične aktivnosti dnevno.
Kako izračunamo energijsko gostoto?
Energijsko gostoto živila dobimo tako, da skupne kalorije delimo s težo v gramih. Na primer 100 g čokolade ima približno 475 kcal, kar pomeni 4,75 kcal/g, medtem ko 100 g brokolija vsebuje le okoli 34 kcal, torej 0,34 kcal/g. Manjša kot je vrednost, nižja je energijska gostota.
Seveda to ne pomeni, da morate za vsako živilo izračunati energijsko gostoto. Za zaačetek je dovolj, da se držite naslednjih smernic.
Živila z nizko energijsko gostoto:
- Sveže sadje: jagode, borovnice, lubenica, melon, grenivka, pomaranče, jabolka...
- Zelenjava: špinača, ohrovt, brokoli, cvetača, kumare, bučke, paprika, korenje, paradižnik...
- Polnozrnata žita: rjavi riž, kvinoja, ječmen, ovseni kosmiči, ajda...
- Stročnice: črni fižol, leča, čičerika, grah...
- Pusto meso: piščanec in puran brez kože
- Ribe: losos, tuna, postrv, sardele...
- Nizko-maščobni mlečni izdelki: jogurt z manj maščobe, skyr, skuta...
Živila z visoko energijsko gostoto:
- Maslo in rastlinska olja
- Ocvrta hrana in mastni prigrizki
- Sladoled, pecivo, piškoti in sladkarije
- Polnomastni mlečni izdelki (sir, smetana)
- Mastno meso in mesni izdelki (klobase, slanina)
Cilj volumetrične dieta je povečati delež nizkoenergijskih živil, a to ne pomeni, da morate živila z visoko energijsko gostoto povsem izločiti. Pomembno je le, da jih uživate zmerno, v omejenih količinah.
Če se torej želite znebiti odvečnih kilogramov, je morda volumetrična dieta dobra izbira za vas. Kot že omenjeno, pa je pomembno, da se pred pričetkom posvetujete s strokovnjakom.
