Bi uvrstili svinjske ščetine na svoj jedilnik? Verjetno niti pod razno. Pa vendar se na naši mizi znajdejo še druge takšne in drugačne »posebnosti«.
Ste že povečerjali? No, potem lahko mirno berete naprej. Vprašanje je le, ali boste po branju naslednjih vrstic o skrivnostnih dodatkih v hrani lahko pogoltnili še zadnji grižljaj, ki vam je ostal na krožniku. Nekaj gnusa pa ne škodi, saj boste zdaj bolje obveščeni o tem, kaj se skriva v kakem živilu, in se boste morda laže odločali, katero hrano bi v prihodnosti sploh še radi jedli.
Kritik sodobne živiljske industrije, Hans-Ulrich Grimm*, v svoji uspešnici Die Suppe lügt opisuje ekstremni primer - recept za nadomestek mesa, ki ga je pred kratkim patentiral neki japonski znanstvenik: trdne delce blata, ki so mirno lahko okrašeni z lističi toaletnega papirja, skuhate v granulat in mu nato dodate še sojine proteine. Na srečo pa Japonec ni želel zaslužiti, temveč le pokazati, da to, kar telo izloči spodaj, lahko v reciklirani obliki zopet vstopi vanj zgoraj.
Čeprav taka packarija doslej še ni pristala na vašem krožniku, v industriji aditivov ne čakajo križem rok. Komaj kakšen ostanek, mikroorganizem ali živalski produkt je še dovolj nagnusen, da v takšni ali drugačni obliki ne pristane v pločevinkah ali sladkarijah. Kot vsepovsod se tudi pri dodatkih v živilski industriji stremi za nizko ceno in učinkovitostjo. Kljub temu so skrbi za zdravje pri nas odveč, saj morajo vsi aditivi in ostale sestavine v hrani ustrezati strogim predpisom, ki bodo v prihodnosti še strožji in podrobnejši.
Lasje izboljšajo testo za žemljice
Proizvajalci sredstev za peko pridobivajo pomembno aminokislino cistein tudi iz svinjskih ščetin ali las Azijcev.
Zakaj? Cistein, »sredstvo za obdelavo moke«, preprečuje, da bi se testo med gnetenjem lepilo na stroj. Omogoča tudi, da kruh med pečenjem v peči ohrani obliko in, ko je pečen, še omamneje diši.
Je nevarno? Ne, le nič kaj privlačno.
V katerih đivilih? V keksih, kruhu, pecivu in drugih pekarskih izdelkih.
Razpoznavni znak? Na seznamu sestavin piše »L-cistein« ali »E 920«. Če je snov dodana samo zato, da gnetilni stroji laže delajo, potem podatka o dodanem cisteinu ne boste zasledili na ovitku.
žaganje za jagodni okus
Strokovnjaki za arome znajo tudi iz mešanice žaganja, alkohola, vode in nekaj hudo skrivnih sestavin skuhati jagodno aromo.
Zakaj? Niti pridelek jagod z vsega sveta ne more zadovoljiti hude lakote človeške vrste po izdelkih,
v katerih so ti rdeči sadeži. Z uporabo žaganja pa, abrakadabra, nastane aroma, ki je povrh vsega še cenejša. Z rahlo spremenjenimi dodatki nastane lahko tudi malinova, vanilijeva ali kakavova aroma.
Je nevarno? Obstaja sum na alergenost. Arome iz žaganja so gotovo spremenile naš svet okusov, saj ima danes marsikateri otrok raje bonbone z okusom po jagodah kot pa sveže sadeže.
V katerih živilih? Skoraj povsod, kjer se pojavljajo jagode: sadni jogurti, deserti, želeji idr.
Razpoznavni znak? Kadar na etiketi piše »naravna aroma«, smo lahko že skeptični. Les sicer ni jagoda, je pa še vedno produkt narave.
Glive nadomeščajo kokosovo moko
Kvasovka Trichoderma viride živi v zemlji in razkraja lesne dele. Uporabna pa ni le v reciklaži starega papirja, temveč jo gojijo tudi za potrebe živilske industrije.
Zakaj? Strokovnjaki so odkrili, da izločki kvasovke po okusu zelo spominjajo na kokos.
Je nevarno? Verjetno ne. Vendar tisti, ki ste alergični na gobe, kljub temu pozorno preberite deklaracijo na embalaži.
V katerih živilih? Kokosovi orehi so veliko dražji od kultur kvasovk. Zato je velika verjetnost, da so v mnogih »eksotičnih« izdelkih (od čokoladne ploščice do jogurta) uporabili slednje.
Razpoznavni znak? V dvom nas ponavadi spravijo izdelki s kokosom, ki vsebujejo »naravno aromo«.
Uši barvajo campari
Poglejte si, no, te prijazne rdeče uške, ki se tako ljubko oklepajo kaktusa. Toda preden srknete naslednji campari s sodo, na ta pogled raje pozabite.
Zakaj? Na Kanarskih otokih gojijo kakteje in žuželke posebej za industrijo barvil. Samice uši posušijo in iz njih nato z vodo izpirajo živo rdeče barvilo karminsko kislino, ki je že stoletja poznana pod imenom karmin.
Je nevarno? V redkih primerih lahko karmin izzove alergijske reakcije.
V katerih živilih? Skoraj v vsem, kar je rdeče: campari, pecivo, marmelade, mesne specialitete iz Španije, Portugalske, Francije ali Danske ter v šminkah.
Razpoznavni znak? Na embalaži je zapisano »E 120«, »košenilja«, »karmini« ali »karminska kislina«. Vendar tega ne smemo zamenjevati z »E 124« ali »košenil rdeča A«, ki sta umetni barvili.
Plesen za sveđino pijače
Številne plesni in bakterije so kot nekakšne tovarne dragocenih snovi, med njimi je tudi citronska kislina.
Zakaj? Citronska kislina poživi okus, poleg tega zavira rast klic in tako živilu podaljša trajnost.
Je nevarno? Če zaidejo v živilo delci mikroorganizmov ali njihove spore, se lahko pojavijo pretirane reakcije.
V katerih živilih? V sladkarijah, gaziranih napitkih in tudi v ribjih konzervah.
Razpoznavni znak? Na embalaži piše »citronska kislina« ali »E 330«. Po slovenskem pravilniku spada citronska kislina med aditive, ki jih je dovoljeno dodajati živilom po načelu quantum satis (po potrebi), kar pomeni, da največja dovoljena količina ni določena.
Alge pomagajo golađu v pločevinki
Alginati, topne snovi, ki tvorijo gele, nastanejo s preoblikovanjem rjavih morskih alg. Ali po slovensko: želirna sredstva.
Zakaj? V jeziku proizvajalcev hrane bi lahko rekli, da alginati »stabilizirajo« živila. Zaradi njih so pudingi čvrstejši in juhe gostejše. Golažem ali golaževim juham dodajajo alginate tako dolgo, da se koščki mesa ne posedajo več na dno. Le tako je golaž mogoče enakomerno porazdeliti v pločevinke.
Je nevarno? Redko, vendar lahko alginati z nekaterimi drugimi snovmi tvorijo zdravju nevarne snovi.
V katerih živilih? V želejih, marmeladah, pudingih, pločevinkah in še v veliko drugih jedeh.
Razpoznavni znak? Za alginate ni nujno, da so napisani na deklaraciji, ker po polnjenju v pločevinke med toplotno obdelavo razpadejo. Kadar pa snovi iz alg dajejo trdnost končnemu izdelku, boste na embalaži našli eno od označb med »E 400« in »E 405«.
Rumenjaki iz cvetnega prahu
Cvetje prinaša barve v naše življenje. Pa ne le vanj! Na perutninskih farmah hrani za perutnino pogosto primešajo izvleček rumenega tagetesa.
Zakaj? Rumenjaki so zato lepe rumene barve, koža piščancev pa privlačnejša. Med pisanimi dodatki so tudi izvlečki paprike in karoteni.
Je nevarno? Verjetno ne.
V katerih živilih? Domala v vsaki kokoški in jajcu, ki nista z ekološke farme.
Razpoznavni znak? Na deklaraciji končnega izdelka se ne zahtevajo podatki o krmi živali. Vendar o njej priča rumenjak, saj barvni krogi v njem nastanejo zaradi neenakomernega krmljenja.
Trupla v gumijastih medvedkih
Zaklane živali se ponavadi izkoristijo do zadnjega koščka. Želatino dobite, če kostno moko ali kože goveda in svinj hidrolizirate, kuhate, izlužite, zgostite, razbarvate, prečistite in posušite.
Zakaj? Ponovno obarvana, aromatizirana in stisnjena v prikupno obliko, se mrtva žival reinkarnira v prijaznega gumijastega medvedka.
Je nevarno? Bojazen, da bi se z želatino prenašala BSE, je odveč.
V katerih živilih? V sadnih gumijastih bonbonih, pudingih, prelivih za torte, zdravilih, kozmetičnih sredstvih.
Razpoznavni znak? Če živilo vsebuje želatino, je ta navedena v seznamu sestavin na embalaži. Po pravilniku jedilna želatina ne spada med aditive.
Le za sladokusce: pajkov sir
Bi lahko v eni minuti našteli vse sire s plesnimi, kar ste jih pokusili? V mestecu Würchwitz blizu Leipziga pa se vdajajo gurmani posebni strasti - najbolj živemu siru na svetu, ki ga tod izdelujejo že 500 let. Njegovo površino prekriva približno tri milimetre debela plast mikroskopsko majhnih pajkov. Seveda je treba skorjo tega sira, v nasprotju z, na primer, gaudo, v vsakem primeru pojesti.
Zakaj? Hlebčki mladega sira so opremljeni z osmonožci, sorodniki hišnih pršic. Drobne živalce izločajo snovi, ki omogočajo zorenje sira. (Informacije na: www. milbenkaese. de).
Je nevarno? Povsem nasprotno, sir naj bi menda zmanjševal občutljivost vašega organizma in preprečeval alergije na pršice in hišni prah. Zasvojenci s tem sirom mu pripisujejo tudi pozitiven vpliv na potenco, vendar nikar ne sprašujte po znanstvenih študijah.
V katerih živilih? Nehote tudi na španskih in francoskih sirih, ki zorijo v podzemnih kleteh. Poleg tega lahko mali pajki gomazijo tudi po suhem sadju.
Razpoznavni znak? Pajke lahko kot gibljivi »sladkorni posip« opazimo tudi s prostim očesom. Pravi pršični sir pa za zdaj lahko dobite le v Würchwitzu.
Mojca Jamnik
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?