Marsikdo se sprašuje kako se znebiti maščobnih zalog, ki so se nabrale okrog trebuha.
Vsak človek ima sicer svojevrstno telo, ki mu določene stvari ustrezajo, druge pa ne, toda obstaja vrste živil, ki neugodno vplivajo na prebavila, ravnovesje bakterij v želodcu in so tako rekoč »sovražniki ravnega trebuha.« Katera so med njimi?
Nezdrave maščobe
Tri vrste nezdravih maščob, ki prispevajo k telesni maščobi so: trans maščobe, nasičene maščobe in maščobe omega-6. Najdemo jih v: pakirani hrani (transmaščobe), predelanih in mastnih zrezkih, polnomastnih mlečnih izdelkih, v večini sladkarij (nasičene maščobe), koruznem olju, olju grozdnih pešk, sojinem olju, olju žafranike, sončničnem olju (omega- 6 maščobe).
Živila, ki so bogata z ogljikovimi hidrati
Hrana, ki ima visoko vsebnost ogljikovih hidratov lahko povzroči neravnovesje želodčne flore in povzroči vnetje. Večji vnos beljakovin in manj ogljikovih hidratov povečuje porabo maščob, zaradi česar se hitro izgubi teža telesa. Ogljikove hidrate najdemo v: pecivu, kruhu (tudi polnozrnatem), krekerjih, testeninah, belem rižu.
Mleko in mlečni izdelki z visoko vsebnostjo laktoze
Za uravnovešeno črevesno floro in fit postavo se je pomembno izogniti, hitro fermentirajočim ogljikovim hidratom, ki lahko dražijo črevesje. Laktoza, ki jo najdemo v mleku vseh živali, se v tankem črevesu raztopi z encimom, imenovanim laktaza. Naše telo s staranjem proizvaja manj laktaze (ker je njen glavni namen pomagati dojenčkom prebaviti materino mleko), kar pomeni, da lahko mlečni izdelki z laktozo sčasoma motijo prebavo. Nahajajo se v: mleku, navadnem (ne grškem) jogurtu, mehkem siru, mlečnih izdelkih. Presežek fruktoze (v jabolkih, medu, špargljih)
Živila z visoko vsebnostjo fruktoze
v primerjavi z glukozo lahko prispevajo k napihnjenosti, plinom in driski. Raziskava, objavljena v Journal of Clinical Gastroenterology leta 2008, je pokazala, da so imeli bolniki s sindromom razdražljivega črevesa, ki so sledili dieti brez fruktoze, manj tovrstnih simptomov. Fruktozo najdemo v: nekaterem sadju (jabolka, mango, lubenice), specifični zelenjavi (šparglji, grah) in sladilih (visokofruktozni koruzni sirup, agavin sok, med).
Sladkor in umetna sladila
Sladkorni alkoholi, sladila z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki jih najdemo v nekaterih živilih, težko prehajajo skozi naše celične stene, zato jih prebavijo želodčne bakterije, kar lahko povzroči pline in napenjanje. Najdemo jih v: nekaterem sadju (jabolka, robide, nektarine, breskve, hruške, slive), zelenjavi (cvetača, gobe, grah), umetnih sladilih (manitol, polidekstroza).
Preberite še: Te položaje naredite, ko vam "upade sladkor" in boste hoteli pojesti vse praznične sladice
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem