Kofetkarji, pozor! Pred vami je sedem dobrih razlogov, zakaj bi si morali dnevno privoščiti vsaj eno skodelico te aromatične pijače, pa tudi sedem takšnih, ki vas bodo od uživanja poskusili odvrniti.
Saj ne, da bi želeli karkoli posploševati, a med vami je zagotovo precej uživačev napitka, ki mu pravimo kava. Pa ne zgolj občasnih pivcev, mislimo predvsem na tiste med vami, ki vam jutranje vlivanje tako ali drugače med brbončicami posvaljkanih požirkov pomeni pravi obred, pa naj bo kava s cigareto ali brez, z malce več mleka, kapučinasto kapo ali kar črna, grenka, brez sladkorja, takšna, ki bi jo še najbolj trdoživi Turek z zadržkom spustil po grlu.
Priznate, da ne morete brez nje? Pošteno. Pa priznate, da se pravzaprav še nikoli niste posebej poglabljali v to, kakšne posledice ima bodisi čezmerno bodisi običajno srebanje kave?
Opravili smo domačo nalogo namesto vas (da, spet) in malce preverili, kako je s tem. Je kava res tako dobrohoten napitek, da ga lahko mirne duše zvrnemo na prazen želodec? Res vpliva na človeški organizem tako, da vas napravi odvisne? Ima to, da vas po ’kofetu’ stisne na dolgo potrebo sploh kaj zveze s kofeinom? Tega žal tu nismo opisovali, lahko pa preverite kup drugih trditev in domnev.
+ daje vam moč
Kava povečuje naše fizične sposobnosti, saj se mišice po pitju kave ne utrudijo tako
hitro. Kofein je namreč nasprotnik adenozina, telesne snovi, ki zavira celično proizvodnjo energije. Če je izločanje adenozina oteženo, se izboljša dovod energije, maščobe pa se hitreje razkrojijo oziroma pretvorijo v energijo. Ker kava pospešuje izločanje stresnih hormonov, spodbuja tudi presnovo in zvišuje telesno temperaturo. Pospeši še bitje srca in dihanje. To pomeni, da je kofein že na črni dopinški listi.
- povzroča rano na želodcu
Pražene snovi v kavi povzročajo povečano izločanje želodčne kisline, kar je voda na mlin ranam na želodcu. Spremljevalka povečanega izločanja želodčne kisline je tudi pekoča zgaga, katere posledica je lahko celo rak na požiralniku.
+ izboljšuje koncentracijo in razpoloženje
Ugotovljeno je, da kofein, najpomembnejša učinkovina rjavih kavnih zrn, vpliva na naše ožilje in živčni sistem, izboljšuje prekrvljenost možganov, ta pa vodi k hitrejšemu razmišljanju in večji pozornosti. Zato nam gre delo bolje od rok. Kofein, kot smo že omenili, zavira delovanje adenozina, ki velja za povzročitelja slabega razpoloženja. Pitje kave torej izboljšuje razpoloženje in odpravlja blažje depresije.
- možno je, da ženska postane neplodna
Če bi radi postali očka, morate, zlasti če so bili vsi vaši dosedanji poskusi neuspešni, omejiti količino popite kave. Pa ne sebi, ampak svoji partnerici. Kava namreč vpliva na njeno plodnost, vsaj tako kažejo nekatere raziskave: več kot dve popiti skodelici kave na dan naj bi za polovico zmanjšali zmožnost zanositve.
+ bi radi seksali čim dlje?
Redni pivci kave so vsaj dvakrat toliko spolno aktivni kot tisti, ki kavo pijejo poredko ali je sploh ne pijejo. Zapriseženi pivci kave imajo v primerjavi z občasnimi tudi veliko redkeje težave z erekcijo.
- ste pretirano živčni?
Kofein poviša količino stresnih hormonov adrenalina in noradrenalina v krvi. Posledica je seveda, da smo budnejši, živahnejši, aktivnejši – tudi spolno. Toda prevelika količina kofeina učinkuje ravno nasprotno. Če se vam zgodi, da popijete precej več kave kot običajno, lahko občutite pretirano vzburjenje (pa ne spolnega! ). Pojavijo se živčnost, potenje in depresija (kar ne prispeva ravno k erotičnemu razpoloženju). Če se tem pridruži še stres, se njihov učinek še poveča. Živčnost naraste in svojih dejanj ne moremo več učinkovito nadzorovati.
+ preprečuje rakasta obolenja
Če lahko verjamemo prvim raziskavam, kava preprečuje nastanek raka. S poskusi na živalih so še ugotovili, da kava vpliva na zmanjšanje tumorjev, neka ameriška raziskava pa je pokazala, da štiri skodelice kave na dan zmanjšujejo nevarnost za nastanek raka na debelem črevesu kar za 24 odstotkov. Veliko strokovnjakov predvideva, da snovi v kavi pospešujejo obnavljanje črevesne sluznice, tako da celice v črevesju niso tako dolgo izpostavljene rakotvornim snovem. Kaže, da kava vsebuje tudi snovi, ki celice ščitijo pred nenadzorovanimi delitvami.
- primanjkovalo vam bo železa
Kavni napitki motijo absorpcijo železa iz črevesa. Pretirano pitje kave lahko povzroči slabokrvnost.
+ lajša astmo
Kofein razširja bronhije (sapnice). Pol litra močne, sveže skuhane kave izboljša diha-nje za šest ur. Predvidevajo, da klorova kislina v kavi zavira delovanje encima 5-riboksigenaze in tako obvaruje imunski sistem pred pretiranimi reakcijami, kot sta astma in seneni nahod. Ta kratkotrajni učinek je že dokazan, zdaj pa znanstveniki iščejo še trajnejše učinke in raziskujejo medsebojni vpliv kave in zdravil za astmo.
- preti vam osteoporoza
Preveč kave slabi kosti in povzroča njihovo mehčanje (osteoporozo). Ko užijemo kofein, je obnova kalcija v ledvicah namreč za tri ure motena; ledvice takrat več kalcija izločajo z urinom. Ker pa organizem poizkuša ves čas ohranjati enako količino kalcija v krvi, jemlje to mineralno snov iz kosti, kjer so glavne zaloge kalcija v telesu.
+ ščiti vaše zobe pred kariesom
Tudi zobem koristi aromatični napitek; kava (tudi brezkofeinska) namreč vsebuje tanin, ki preprečuje nastajanje bakterijskih zobnih oblog in posledično tudi zobne gnilobe ter lukenj. Vendar strokovnjaki svetujejo, da je tako 'čiščenje' zob učinkovitejše, če se odpoveste sladkorju v kavi.
- bi kdo raje visok krvni tlak?
Subjektivna zaznavanja so dobila znanstveno potrditev: kava zvišuje krvni tlak. Korejski raziskovalci so proučili 11 študij, v katere je bilo vključenih 522 udeležencev. Zaradi povišanega krvnega tlaka ste v večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma kap. Med tistimi, ki so na dan popili po tri skodelice kave in več, je bila kap dvakrat pogostejša kot pri tistih, ki kave niso pili.
+ izognite se žolčnim kamnom
Pri tistih, ki redno popijejo dve ali tri skodelice kave na dan, je tveganje, da bi dobili žolčne kamne, za 40 odstotkov manjše. Čaj in brezkofeinska kava tega učinka nimata. Predvidevajo, da kava vsebuje snov, ki žolčnik spodbuja k pogostejšemu praznjenju.
- vam poplesavajo noge?
Z izrazom sindrom nemirnih nog označujemo motnje spanja zaradi nehotenega trza-nja nog. Te povzroča motena izmenjava dopamina v možganih. Tistim, ki jih muči ta nadloga, svetujemo, da popijete manj kave, saj lahko kofein (poleg nikotina in alkohola) moti snovno izmenjavo v možganih. ?
Rudolf Skok
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?