Takšen način prehranjevanja lahko zavira kognitivni upad, pravijo strokovnjaki.
Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Neurology Neurosurgery & Psychiatry, nakazuje, da bi MIND dieta – kombinacija mediteranske prehrane in prehranskega načrta za zniževanje krvnega tlaka – lahko pomagala upočasniti starostne spremembe v možganih.
Ljudje, ki so se te prehrane držali bolj dosledno, so skozi čas izgubljali manj možganskega tkiva, zlasti sive snovi, ki je ključna za spomin, učenje in odločanje. Poleg tega so imeli manjše povečanje možganskih ventriklov, kar je znak atrofije, ki nastane, ko se možgansko tkivo krči, prostori, napolnjeni s cerebrospinalno tekočino, pa se širijo.
Ne spreglejte:
Kaj je MIND dieta in katera živila vključuje?
Kratica MIND pomeni »Mediterranean-DASH Intervention for Neurodegenerative Delay« (mediteransko-DASH pristop za upočasnitev nevrodegenerativnih sprememb). Raziskovalci poudarjajo, da je bila ta dieta že prej povezana z boljšim kognitivnim zdravjem.
Prehrana temelji na rednem uživanju zelene listnate zelenjave, druge zelenjave, jagodičevja, oreščkov, polnovrednih žit, rib, stročnic, olivnega olja in perutnine, ob zmernem uživanju vina. Hkrati priporoča omejevanje masla ali margarine, sira, rdečega mesa, slaščic ter ocvrte in hitre hrane.
Kljub temu pa do zdaj ni bilo povsem jasno, kako ta prehrana vpliva na starostne spremembe v možganih, povezane z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
Več o raziskavi
Raziskovalci so analizirali podatke 1.647 srednje starih in starejših odraslih (povprečna starost ob začetku raziskave je bila 60 let), vključenih v raziskavo Framingham Heart Study Offspring. Udeleženci so vsakih 4 do 8 let opravljali zdravstvene preglede, poleg tega pa so od leta 1999 dalje na 2 do 6 let opravili tudi slikanje možganov z magnetno resonanco (MRI).
V času pregledov med letoma 1991 in 2001 so izpolnili vsaj en vprašalnik o pogostosti uživanja posameznih živil, s katerim so raziskovalci ocenili njihovo prehrano. Vsak udeleženec je imel med letoma 1999 in 2019 vsaj dva MRI pregleda možganov, pri prvem pregledu pa niso zaznali znakov možganske kapi ali demence.
Povprečna ocena upoštevanja MIND diete je bila nekaj manj kot 7 od možnih 15. Tisti z najvišjimi ocenami so bili pogosteje ženske, imeli so višjo izobrazbo, redkeje so kadili in manj pogosto živeli z debelostjo.
V povprečnem obdobju spremljanja, ki je trajalo 12 let, so MRI posnetki pri vseh udeležencih pokazali zmanjšanje celotnega volumna možganov, sive in bele snovi ter hipokampusa. Hkrati so se povečevali volumen cerebrospinalne tekočine, velikost ventriklov in tako imenovane bele lise, ki kažejo na poškodbe tkiva.
Višje ocene MIND diete so bile povezane s počasnejšim upadanjem sive snovi. Vsako povečanje ocene za 3 točke je bilo povezano z za 0,279 cm³ počasnejšo letno izgubo sive snovi, kar pomeni približno 20 % manjši upad zaradi staranja oziroma približno 2,5 leta počasnejše staranje možganov.
Prav tako je bilo vsako povečanje za 3 točke povezano s počasnejšim širjenjem ventriklov (−0,071 cm³ na leto), kar ustreza približno 8 % manjši izgubi tkiva oziroma približno enemu letu počasnejšega staranja možganov.
Med živili, ki so bila najtesneje povezana s temi koristmi, izstopajo jagodičevje, povezano s počasnejšim povečevanjem ventriklov, ter perutnina, povezana tako s počasnejšim širjenjem ventriklov kot tudi z manjšim upadanjem sive snovi. Nasprotno pa je večji vnos sladkarij povezan s hitrejšim širjenjem ventriklov in večjo atrofijo hipokampusa. Ocvrta hitra hrana je bila povezana tudi z večjo izgubo volumna hipokampusa.
Raziskovalci pojasnjujejo, da lahko živila, bogata z antioksidanti, kot so jagodičevje, ter kakovostni viri beljakovin, kot je perutnina, zmanjšujejo oksidativni stres in ščitijo živčne celice. Po drugi strani pa lahko ocvrta in hitro pripravljena hrana, ki pogosto vsebuje nezdrave maščobe in druge škodljive spojine, prispeva k vnetjem in poškodbam ožilja.
Nepričakovani izsledki in širša slika
Nekateri rezultati so raziskovalce presenetili. Večji vnos polnovrednih žit je bil povezan z manj ugodnimi spremembami v možganih, vključno s hitrejšim upadanjem sive snovi in hipokampusa ter hitrejšim širjenjem ventriklov. Nasprotno pa je bil večji vnos sira povezan z bolj ugodnimi spremembami, kot so počasnejše zmanjševanje sive snovi in hipokampusa ter manjše širjenje ventriklov.
Rezultati so ostali podobni tudi po dodatnih analizah in so bili izrazitejši pri starejših udeležencih. To bi lahko pomenilo, da ima dieta večje koristi pri ljudeh z večjim tveganjem za hitrejše staranje možganov.
Povezave so bile močnejše tudi pri ljudeh, ki so bili telesno bolj aktivni in niso imeli prekomerne telesne teže ali debelosti. To nakazuje, da lahko kombinacija zdravih življenjskih navad dodatno zmanjša tveganje za nevrodegenerativne bolezni.
Ker gre za opazovalno raziskavo, ta ne dokazuje neposredne vzročno-posledične povezave. Raziskovalci opozarjajo tudi na omejitve, kot so možna netočnost pri poročanju o prehrani, spremembe prehranskih navad skozi čas ter vpliv genetskih dejavnikov.
Kljub omejitvam raziskovalci zaključujejo, da ugotovitve dodatno potrjujejo potencial MIND diete kot prehranskega vzorca, ki podpira zdravje možganov, in njeno vlogo pri upočasnjevanju nevrodegeneracije v starajoči se populaciji.
Vir: scitechdaily.com
