Ste se kdaj vprašali, zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave. Ali, zakaj imamo ene živali raje kor druge? Mala lekcija karnizma

Knjiga ponuja zanimiv vpogled v koncept karnizma. Z avtorico dr. Joy se je v knjigarni Konzorcij pogovarjala Jadranka Juras, sicer ena najbolj znanih vegank in zagovornic pravic živali v Sloveniji.

Karnizem, ki ga je prva poimenovala prav dr. Joy, je sistem prepričanj, zaradi katerega jemo ene živali, po drugi strani pa nam niti na misel ne pride, da bi jedli druge. Karnizem je v nasprotju s temeljnimi človeškimi vrednotami, kot sta sočutje in pravičnost.

Preberite še: Prehranska strokovnjakinja: "Rastlinska prehrana je primerna za vsakogar"

Rada je imela vse vrste mesa

A tudi sama dr. Melanie Joy je v resnici povsem naključno postala vegetarijanka in pozneje veganka. "Potrebovala sem kar 23 let, da sem se to vprašala. V obdobju odraščanja sem bila velika ljubiteljica mesa. Najraje sem imela pico in na njej vse vrste mesa, kar so ga imeli v ponudbi."

"Šele ko sem zaradi pokvarjenega hamburgerja zbolela, sem spremenila prehrano. Saj veste, ko vam je močno slabo, se vam zameri zadnja hrana, ki ste jo jedli. In takrat sem se prvič zamislila. Imela sem psa, ki sem ga ljubila. Zakaj sem potem jedla neko drugo vrsto živali? Nikoli ne bom pozabila, ko sem si prvič ogledala posnetke, kaj se dogaja na živalskih farmah in v klavnicah. Živali so tulile, grozno je bilo. Želela sem, da bi tudi drugi izvedeli, kaj se tam dogaja."

Zato karnizem uporablja obrambne mehanizme, ki popačijo naše dojemanje in omrtvijo naša čustva, da lahko delujemo v nasprotju s svojimi vrednotami, ne da bi se zavedali, kaj v resnici počnemo.

Karnizem

Z drugimi besedami, karnizem nas uči, kako naj ne mislimo in ne čustvujemo. Privzgoji nam doživljanje rejenih živali kot abstraktnega pojma, kot da ne gre za dejanske posameznike z lastno osebnostjo. Nauči nas npr., da "je pujs pujs in da so vsi pujsi enaki".

Karnizem nas uči, da rejene živali dojemamo kot predmete. Piščanca na krožniku dojemamo kot »nekaj«, in ne kot »nekoga«. Zato rejenim živalim dajemo tudi številke namesto imen. Večini bi se zdelo kruto zaklati srečnega, zdravega kužka samo zaradi okusnosti njegovih stegen.

In vendar, če se isto zgodi pripadnikom izbranih drugih živalskih vrst, smo priučeni, da to dejanje razumemo kot `humano`: "Ko sem delala doktorsko disertacijo o psihologiji prehranjevanja z mesom, sem po študiju psihosociologije nasilja in nenasilja ter predsodkov in diskriminacije ugotovila, da so vsi, ki sem jih intervjuvala, od mesarjev do mesojedcev, ljudje, ki so vzgajali in ubijali lastne živali za hrano, vsi so imeli enaka stališča, zelo protislovna in nesmiselna."

"Tako nasprotujoča si stališča odsevajo predsodke in takšni predsodki ne pridejo od nikoder. Nekonsistentna stališča in vedenje so možni le v kontekstu razširjene ideologije, in to mi je omogočilo spoznati, da gre za veliko več kot samo odnos in vedenje posameznikov do živali."

Podedovali smo sistem karnizma

"Podedovali smo sistem karnizma, prisoten je že mnogo generacij, veliko dlje kot mi in zaradi tega je v resnici sistem, ki se ohranja sam, je institucionaliziran, preprosto na novo ustvarjen prek socialnih ustanov. Hkrati pa obstajajo tisti, ki neposredno vlagajo v ohranjanje karnizma, to so tisti, ki imajo neposredno korist od karnistične industrije, od naše nezavednosti."

"Mesna in mlečna industrija sta ogromni panogi, veliki podjetji, v Združenih državah je živalski agrobiznis vreden 125 milijard dolarjev na leto. Ta podjetja vedo, kaj delajo, tako kot vsako podjetje imajo ljudi, ki jim pomagajo razumeti, kako najučinkoviteje tržiti svoje tako imenovane izdelke in pritegniti posameznike, ki bi se po mojem mnenju zelo verjetno odločili, da pri tem ne bodo sodelovali."

"Užitne" in "neužitne" živali

Vendar pa v zvezi z uživanjem živali naše pojmovanje mesa večinoma, če ne povsem, pogojuje kultura, ki ji pripadamo. V mesojedih kulturah po vsem svetu se ljudje priučijo razvrščanja manjšega števila živalskih vrst med »užitne«, preostale živali pa med »neužitne«. Ob misli, da bi jedli slednje, pa občutijo močan odpor.

Zakaj se nam torej ne gnusi tudi ideja o prehranjevanju s peščico živalskih vrst, za katere smo se priučili, da so užitne oz. namenjene naši prehrani? In zakaj se nikoli ne vprašamo, ZAKAJ?

Vsak ima svoj sistem prepričanja

Največkrat domnevamo, da imajo svoj sistem prepričanj le vegani in vegetarijanci. Vendar ima v zvezi s prehranjevanjem z živalmi prav vsak od nas svoj sistem prepričanj; tako npr. jemo pujse, ne pa tudi psov. Če prehranjevanje z mesom ni nujno potrebno (kar danes velja za številne ljudi po svetu), je izbirno; izbire pa praviloma izhajajo iz prepričanj.

Karnizem nas spodbuja, da verjamemo v tri osnovne domneve: da je jesti živali normalno, naravno in nujno. Ti trije N-ji upravičevanja se uporabljajo tudi za podpiranje drugih nasilnih sistemov. Če smo že od rojstva vpeti v dominanten sistem, kot je karnizem, potem ga neizogibno ponotranjimo.

Pred nami je še dolga pot

"Pred nami je še dolga pot. Moj cilj je, da bi karnizem postal prevladujoča beseda in koncept, ker ko se uveljavi kot osrednji, je sprejet kot ideologija in bomo lahko vodili pogovor o prehranjevanju živali, ki je dejansko objektiven. V tem trenutku, dokler ljudje na to vprašanje gledajo skozi lečo karnizma, o tem ni mogoče objektivno govoriti. Karnistična pristranskost prežema vse, zato se moramo kot družba izogniti tej pristranskosti," pravi dr. Joy, ki je sicer rojena v ZDA, a že dolgo živi v Nemčiji, v Berlinu, kjer je priča velikim spremembam:

"Neverjetno je, svet se spreminja, vsaj marsikje po svetu, vegansko gibanje eksponentno raste in je doseglo točko, ko se resnično začenja razvijati, in navdihujoče ter neverjetno je biti priča temu. Verjamem, da je Nemčija že na vodilnem mestu, ko gre za veganska vprašanja."

Bonus video: prehranska strokovnjakinja pojasnjuje vse, kar morate vedeti o rastlinski prehrani

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"