Ribe, še posebej mastne severnomorske, so izredno koristne za naš organizem. So pomemben vir vitamina D in omega-3 maščobnih kislin, vsebujejo veliko beljakovin in vse aminokisline, ki jih naše telo ni sposobno tvoriti samo. Zato verjetno ni treba poudarjati, da imajo ugoden učinek na bolezni srca in ožilja, različna vnetja, blažijo pa tudi revmatična obolenja.
Ribe so hitro pokvarljive, zato imamo pogosto predsodke do rib, ki po dolgih transportnih poteh pridejo v naše ribarnice. Prav zato Norvežani večino rib in ribjih izdelkov izvozijo zamrznjenih, saj tako preprečijo, da bi ti izgubili kakovost. Toda tudi do zamrznjenih rib imamo predsodek, češ da gre za tiste, ki jih niso mogli prodati svežih.
Zamrznjene ribe pa so pravzaprav celo bolj kakovostne od tistih, ki jih prodajajo na ledu v ribarnicah, saj so razkosane in zamrznjene takoj po ulovu, velikokrat že kar na ribiških ladjah.
Po svetu vsak dan postrežejo s 27 milijoni obroki z morsko hrano, ki izvira iz Norveške. K temu pripomore tudi norveška državna institucija, Norwegian Seafood Export Council (NSEC), ki jo je leta 1991 ustanovilo norveško ministrstvo za ribištvo, njena glavna naloga pa je promocija kakovostne norveške morske hrane po svetu.
Atlantski losos
Atlantski losos je anadromna riba, kar pomeni, da se seli v sladke vode, kjer se drsti, sicer pa živi v morju. Po dveh letih življenja v reki lososov zarod doživi preobrazbo, ki omogoča življenje v slani vodi. Losos zapusti reko in se preseli v morje. Po dveh do štirih letih je riba popolnoma razvita in se v času drstenja seli nazaj v rojstno reko.
Gojenje
Zaradi izjemne priljubljenosti je divjega lososa veliko premalo, zato je danes na voljo predvsem gojeni. Norvežani so pionirji v razvoju gojenja lososa. Od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so razvili gojenje v ogromnih gojitvenih bazenih v morju, še vedno veljajo za vodilne proizvajalce atlantskega lososa na svetu. V osemdesetih letih je proizvodnja lososa občutno zrasla in danes pomeni približno 40 odstotkov ribje industrije na Norveškem. Lososa izvažajo v več kot 100 držav po svetu.
Uporaba
Atlantski losos je na prodaj vse leto, svež ali zamrznjen, narezan na rezine, filete ali kot cela riba. Oranžno rožnato lososovo meso ima intenziven okus in ga lahko poširamo, dušimo, cvremo, pečemo v pečici ali na žaru. Zraven se lepo podajo kumare in hren ter zelišča, kot sta pehtran ali koprc.
Lahko uporabimo tudi surovega, na primer za suši in sašimi, vendar le če je popolnoma svež. Lososove filete pripravljajo tudi tako, da jih natrejo s soljo in predimijo.
Dimljen losos, narezan na tanke rezine, lahko postrežete kot nadev v sendviču ali v solatah, s testeninami in v veliko drugih kombinacijah.
Prehranska vrednost
Losos se uvršča med mastne ribje vrste. Je bogat z maščobnimi kislinami omega-3 in vitaminoma A in D. Enostavne in večkrat nenasičene maščobne kisline imajo ugoden učinek na bolezni srca in ožilja, saj učinkovito preprečujejo poapnenje žil, različna vnetja ter blažijo revmatična obolenja.
Zanimivost
Pri Norvežanih je losos najbolj priljubljena riba, zlasti pri otrocih. Na Kitajskem je losos poznan kot 'srečna riba'.
Polenovka
Polenovka oziroma trska je poleg lososa ena izmed najpomembnejših morskih rib na Norveškem. Večinoma živi v severnih predelih Atlantskega oceana.
Obstajata dve glavni vrsti: oceanska polenovka, ki je selivka, in obalna polenovka, ki domuje bližje morskemu dnu. Od različnih vrst polenovk v norveških vodah je norveška arktična polenovka (drsteča polenovka) najpomembnejša.
Večino svojega življenja preživi v Barentsovem morju, toda v času drstenja se večina seli na območje Lofotov, kjer to izkoristijo za najpomembnejšo ribolovno sezono. V Barentsovem morju vsako leto nalovijo približno 450 do 500 tisoč ton polenovk, širi pa se tudi gojenje.
Uporaba
Na prodaj je sveža in zamrznjena, v rezinah, filetih ali cela. Prodajajo tudi rahlo soljeno in dimljeno, najbolj znana pa je cela, na zraku posušena polenovka, ki je osnovna sestavina bakalarja. Sveža polenovka ima blag okus, ki se ujema z veliko različnimi vrstami omak in začimb. Meso zlahka razpade, zato je bolje, da ga pred kuhanjem ali peko narežemo na večje kose.
Prehranska vrednost
Polenovka je dober vir beljakovin in je bogata z vitaminom B12 in selenom.
Zanimivost
Norveški izraz za oceansko polenovko 'skrei' pomeni nadaljevati pot, saj se vsako leto na milijone mladih polenovk seli iz Barentsovega morja proti norveški obali za drstitev. Polenovka potrebuje vsaj pet let, da doseže spolno zrelost.
Saj
Saj je pomembna komercialna riba na Norveškem in pomeni cenejšo alternativo polenovki. Lovijo ga tako v obalnih vodah kot tudi severno in zahodno od Severnega rta in v fjordih. Saj plava v jatah, ki so lahko velikanske, kjer je veliko hrane. Je močen in zelo hiter plavalec in bolje uspeva v vodah z močnim tokom. Živi v globini do 300 metrov. Saj se drsti vzdolž obalnih plitvin od Lofotov do južnega dela Severnega morja. Med območji hranjenja in rasti do drstišč prepotuje zelo velike razdalje.
Uporaba
Na prodaj je svež v obliki filetov, cel ali pa zamrznjen v rezinah. Saja lahko cvremo, poširamo, pečemo v pečici in na žaru. Odličen je na primer debel sočen sajev zrezek, zapečen v pečici.
Hranilna vrednost
Saj na splošno velja za dober vir beljakovin, poleg tega je tudi bogat z vitaminom B12 in selenom. Selen je potrebna komponenta v številnih kemijskih reakcijah v telesu in je nujno potreben za vzdrževanje optimalnega ravnotežja vode v telesu. Biserno sivo meso saja vsebuje zelo malo maščob.
Zanimivost
Že v kameni dobi so norveški predniki cenili dobro pojedino s sajem.
Leng
Ta riba je dobila ime po norveškem izrazu 'lange', ki pomeni dolg, saj ima dolgo in ozko telo. Lenga najdemo v globinah od 60 do tisoč metrov, toda najbolj običajno v globinah od 300 do 400 metrov. Na Norveškem je leng najbolj pogost med polotokom Stad v zahodni Norveški in otočjem Vesteralen na severu.
Mlade ribe večinoma plavajo v globokih vodah blizu obale, od tu pa se selijo v drstišča v Severnem morju in na območja severno od Britanskih otokov. Lovijo ga vse leto tako v morju kot globokih fjordih, pogosto sočasno z drugimi vrstami rib.
Uporaba
Leng ima belo, okusno in razmeroma čvrsto meso, njegov okus pa nekoliko spominja na polenovko. Tudi sicer se lahko pripravlja enako kot polenovka.
Hranilna vrednost
Leng je dober vir beljakovin in prav tako vsebuje selen.
Zanimivosti
Norvežani že od nekdaj pijejo ribje olje, ki vsebuje maščobne kisline omega-3 in vitamin D. Drugi pomemben vir vitamina D je sonce. Od tod izvira njihova tradicija pitja ribjega olja v mesecih s črko r (od septembra do aprila), ko je v Skandinaviji sončne svetlobe še posebej malo.
Slanik
Poznamo več vrst slanikov, med katerimi so največji norveški slaniki, ki se drstijo spomladi. Ti slaniki odraščajo v Barentsovem morju. Tehnološki napredek in izpopolnjene metode ribolova v šestdesetih letih so omogočali čezmeren lov slanikov, kar je skoraj privedlo do njihovega izginotja. V sedemdesetih letih so to ribjo vrsto morali zaščititi in z upoštevanjem omejitve lova v zadnjih 20 letih se je količina slanikov v morju spet obnovila. Sezona lova na slanike na Norveškem je od oktobra do marca, ko so najboljši in jih je najlažje ujeti.
Uporaba
Slanike prodajajo sveže in zamrznjene, večinoma v obliki filetov. Odlični so za paniranje in cvrenje. Sveži mladi slaniki nimajo vonja po ribah, luske so marcipanove barve, notranja stran filetov pa mora biti rožnata. Slanike pogosto nasolijo in dimijo. Zelo priljubljeni so vloženi marinirani fileti mladih slanikov oziroma rusli s paradižnikovo omako ali kislo smetano.
Ko pomislimo na Rusijo, avtomatično pomislimo na velike krznene kučme in plašče, zato ne preseneča, da imajo tudi jed, ki se imenuje 'slanik pod krznenim plaščem'. To so slaniki, prekriti z več plastmi kuhane zelenjave, rezinami trdo kuhanih jajc in majoneze. Vložene mlade slanike Nemci klasično postrežejo z omako iz čebule, kiselkastih jabolk, kislih kumaric, smetane, kisle smetane, majoneze in malce kopra. Zraven ponudijo krompir v oblicah ali črni kruh.
Prehranska vrednost
Slanik je odličen vir vitaminov A, D in B12, vsebuje pa tudi veliko maščobnih kislin omega-3.
Zanimivost
Zaradi velike iskanosti slaniku rečejo tudi srebro morja. Rusi so tako navdušeni nad njimi, da imajo posebno posodo za serviranje slanikov.
Več zanimivosti, novic in receptov si lahko preberete na Norwegian Seafood Export Council.
Iz revije Lisa
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?