Vonj, okus…užitek! Kako bi karkoli od tega sploh lahko opredelili kot nezdravo? Pa je res tako?
Večino profesionalne kariere trdim, da kava niti ni tako slaba stvar, se pa zavedam, da je bilo moje stališče v preteklosti morda preveč pod vplivom izkušnje, opisane s prvimi tremi besedami tega članka.
Od tod tudi odločitev, da na svoj in vaš seznam argumentov v prid uživanja kave dodam še nekaj trdnih in objektivnih dejstev.
Najprej razčistimo eno stvar ...
Raziskave, ki omenjajo kavo in njene učinke na naše zdravje, je možno interpretirati na veliko različnih načinov.
Recimo, ena obsežnejših študij kaže, da vnos vsaj šestih skodelic kave dnevno, drastično zniža možnosti za pojav diabetesa.
Nekatere druge študije združeno izpostavljajo vlogo kofeina pri akutnem izboljšanju zbranosti, budnosti in mentalnih ter fizičnih sposobnosti. Dve do tri skodelice dnevno pa naj bi celo znižale možnost za pojav Parkinsove bolezni in žolčnih kamnov pri moških. Ne zveni slabo, kajne?
No, s kupa raziskav lahko izbrskam tudi nekaj takih, ki se s tem ne strinjajo najbolj.
Ena izmed njih opozarja na povečano tveganje za spontani splav, ki naj bi bil povezan z vnosom kave, ki presega tri skodelice dnevno.
Kofein v takšnih količinah je domnevno odgovoren tudi za poslabšanje simptomov PMS in povišanje sistoličnega krvnega pritiska od 3 do 14 milimetrov živega srebra (mm Hg) ter diastoličnega pritiska med 4 in 13 mm Hg, pri ljudeh, ki drugače nimajo težav s hipertenzijo. V splošnem pa je tudi že znano, da preveč kofeina lahko povzroči nevrozo, tresavico in poruši naraven ritem spanja.
Nestrinjanje pri učinkih kofeina na krvni pritisk
Ni ravno najbolj jasno, na kakšen način kofein zviša krvni pritisk. Nekatere študije poročajo, da imajo posamezniki, ki redno uživajo več kofeina, višji povprečen krvni pritisk od tistih, ki kave ne pijejo.
Druge raziskave to sicer potrjujejo, a jasno pokažejo, da kava lahko povzroči višji pritisk krvi na stene naših živ v obdobju nekaj minut ali morda ur, ne povzroča pa resnejših komplikacij povezanih s hipertenzijo. Ta lastnost upošteva toleranco, ki jo redni »kofetkarji« razvijejo in se na ta način posledično izognejo dolgoročnim težavam s pritiskom.
Če vas vsi ti podatki še vedno niso zmedli, potem bo izsledek 12 let trajajoče študije, opravljene na Harvardu leta 2005, ki vključuje populacijo 155.000 žensk, za vas zelo zanimiv.
Raziskovalci so namreč povezali pitje Coca Cole (in podobnih pijač) s težavami s krvnim pritiskom, dočim jim za kavo ni uspelo pokazati podobne korelacije. V bistvu so celo pokazali, da se je povprečni krvni pritisk pri ženskah, ki so pile kavo, na dolgi rok celo znižal!
Po vsemu napisanemu do sedaj, očitno res ni tehtnega razloga za odrekanje kavi, v kolikor nam je ta okusna. Razen, seveda, če ste podvrženi nemilosti hipertenzije. V tem primeru kofein v kakršnikoli obliki verjetno ne bo najboljša ideja.
Sedaj, ko smo opravili s kontroverznim pregledom znanosti, pa nekaj besed o manj znanih, morda celo presenetljivih in po moje zelo pomembnih lastnostih zrna kavovca.
Kava ima večji anti-oksidativni potencial kot kakav ali čaj
Kava namreč zviša koncentracijo anti-oksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspevalo kakavu ali čajem (zeleni, črni, zeliščni). Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina.
Obe sta izjemna antioksidanta in zrna kave predstavljajo enega najbogatejših prehranskih virov omenjenih kislin. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1g klorogenične in 500mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov vnesenih antioksidantov dnevno.
Resnica o kavi in krvnem sladkorju
Imam občutek, da o kavi še vedno kroži govorica, da po zaužitju značilno poviša raven sladkorja in inzulina v krvi. Resnica je tudi tokrat, malo bolj zapletena.
Če citiram nedavno finsko študijo, obstaja obratno sorazmerje med prostim inzulinom v krvi (na tešče) in stopnjo krvnega sladkorja, kar so raziskovalci pripisali pozitivnim učinkom kave in zaključili, da lahko slednja opazno pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Kljub temu ostaja možnost, da kronična konzumacija kave čez čas, vseeno malenkostno zviša povprečne vrednosti sladkorja v krvi, kar pa z vidika hujšanja in izgube telesne maščobe ni najbolj jasno.
Klorogenična kislina – močan antioksidant o katerem smo govorili –, upočasni absorpcijo glukoze (sladkorja) v kri po zaužitem obroku. Kofein deluje ravno obrano, mimogrede, zaradi česar bi bila brez-kofeinska različica kave odlična alternativa za diabetike in ostale, v skrbeh zaradi krvnega sladkorja.
Pri športnikih pa je ta učinek kofeina na krvni sladkor celo zaželen, saj aktivne mišice učinkovito oskrbi z gorivom, ki ga potrebujejo za uspešno delovanje.
Obstaja razlika med ekološko kavo in kavo konvencionalne pridelave?
Na žalost zaseda kava nehvaležno tretje mesto na seznamu kemično najbolj obdelanih produktov (s sintetičnimi pesticidi, gnojili in herbicidi), takoj za tobakom in bombažem.
Če predpostavim, da ne kadite ekološko pridelanih cigar, ali se oblačite v obleke, narejene iz ekološkega bombaža (kar danes niti ni več taka eksotika, kot se morda sliši), bi bila lahko prav kava tisto področje, kjer bi njeni ljubitelji lahko opazno omejili izpostavljenost dokazano škodljivim kemikalijam.
Toksični pesticidi, herbicidi in sintetična gnojila, ki so prisotni v konvencionalno pridelani kavi, so poleg ogromnega bremena, ki ga predstavljajo okolju (uničenje ekosistema, opustošenje gozdov, slabo zdravje pridelovalcev), povezani tudi z boleznimi, kot na primer: Parkinsova bolezen, spontani splavi ter mnoge oblike rakavih obolenj in tumorjev.
Tudi, če vam za zdravje pridelovalcev kave ni preveč mar in vas potencialne zdravstvene grožnje povezane s pesticidi ne skrbijo preveč, vas v nakup ekološko pridelane kave morda le prepriča dejstvo, da je slednja zaradi »delikatnejših« obdelovalnih postopkov in hranilno večvredne zemlje, navadno bogatejše arome in polnejšega okusa, v primerjavi z popularnejšimi, konvencionalnimi različicami.
Zanimivo in spregledano dejstvo, ki postavi integriteto jutranje kavice pod debel vprašaj, predvsem zaradi resnice, da je kava pri veliko ljudeh pogosteje na dnevnem »jedilniku«, kot recimo jagode ali kakšen drug predstavnik iz skupine sadja in zelenjave. Je pa res, da se z morebitno vsebnostjo škropiv pri slednjih mnogo bolj obremenjujemo.
Torej, če bi se hipotetično odločili vašo kuhinjo oplemenititi z le enim ekološkim živilom od jutri naprej, bi bila glede na povprečne zaužite količine moja izbranka na vašem mestu nedvomno kava.
Mario Sambolec, osebni svetovalec za prehrano in trener fitnesa, www.feel-good.si