Za boljše počutje lahko v veliki meri poskrbimo že sami - s pravilno prehrano. Poglejmo, katera zdrava živila lahko najdemo na tržnici tudi v hladnejših dneh.
Fižol
Pred leti je neka raziskava pokazala, da majhni obroki, ki vsebujejo veliko beljakovin (malomastni mlečni izdelki, ribe, pusto meso in stročnice), pripomorejo k temu, da ostajamo budni in pozorni. Del vzroka je v tem, da beljakovine pomagajo ohranjati stabilno raven glukoze.
Z uživanjem fižola si zagotovimo vir beljakovin rastlinskega izvora. Sicer pa vsebuje fižol poleg beljakovin tudi kompleksne ogljikove hidrate, cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen ter vitamine iz skupine B in vlaknine.
Kislo zelje
Popolna zimska hrana, saj odlično vpliva na počutje in lahko pomaga pri blagih depresijah in nespečnosti. Krepi tudi imunski sistem. Zelje lahko pozimi jemo surovo ali kislo.
Uporabljamo pa ga lahko tudi za obkladke pri povišani temperaturi, za lajšanje revmatizma in drugih vnetij, vključno z nečisto kožo.
Kislo zelje vsebuje mlečno kislino in acetilholin, ki preprečujeta gnilobne procese v črevesju, s čimer povečamo obrambno moč organizma. Mlečnokislinsko fermentirana hrana je pomembna za vzdraženje črevesne flore in za razstrupljanje telesa, saj čisti nakopičene presnovne odpadke.
Lešniki
Tako kot orehi, mandlji, sončnična semena, bučna semena in suho sadje so tudi lešniki priporočljiv dodatek k prehrani. Če ne morete brez prigrizkov med večjimi obroki, sezite po lešnikih, ki vsebujejo veliko maščob omega-3, ki ščitijo srce in možgane.
Poleg tega lešniki vsebujejo antioksidante, vitamina E in A ter selen in vitamine skupine B (največ B5 in B6). Vitamini iz skupine B so bistvenega pomena za dobro delovanje možganov in živčnega sistema ter omogočajo boljše razmišljanje, učenje.
Med
Poznamo ga že tisočletja. Škoda, da medu ne uporabljamo pogosteje, saj deluje protivnetno in protibakterijsko. Včasih so na rane dajali obliže z medom, da ne bi prišlo do vnetij in zastrupitev. Za to sta zaslužna visoka vsebnost sladkorja, ki preprečuje razmnoževanje bakterij, ter delovanje encimov in drugih antibiotičnih snovi.
Deluje proti nekaterim glivicam. Uporabljamo ga tudi za zdravljenje razjed na želodcu, pri slabokrvnosti, zmanjšani odpornosti imunskega sistema ali pri okrevanju po bolezni.
Med pomirja in omogoča boljši spanec.
Jabolko
Naše tradicionalno sadje, ljudje ga uživamo že tisočletja. Posledično je naš prebavni sistem na jabolko bolj navajen in ga dobro sprejema.
V zimskih mesecih je to eden redkih 'sezonskih' sadežev, saj v ozimnici počaka skoraj do pomladnih mesecev. Vsebuje celulozo in pektin, vlaknine, ki igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju našega zdravja, predvsem črevesja in srčno-žilnega sistema.
Jabolko je bogato tudi s kalijem in je pomemben prigrizek za vse, ki radi jedo veliko slane hrane, kakor tudi za športnike, ki med treningi izgubijo veliko tekočine. Jabolka so tudi vir flavonoidov, ki delujejo kot antioksidanti. V srednje velikem jabolku je okoli 15 g naravnega sladkorja, ki ne škodi vašim zobem in celo pomaga pri hujšanju.
Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa