Dobri razlogi, zakaj si večkrat privoščiti jagode.
Jagode so odličen vir vitamina C, ki je nujno hranilo. Namreč večina sesalcev je sposobna sintetizirati svoj lastni vitamin C – razen človeka. Zato ga je potrebno vnašati s hrano.
Pri čemer velja omeniti, da višek vitamina ni potreben, ga je pa treba redno uživati, saj ga človeško telo le skromno kopiči. Poleg tega se precej vitamina C (tudi 60 %) iz živila izloči pri kuhanju, nekaj tudi pri spiranju, ker je topen v vodi.
Ena porcija ali 100 g jagod sicer poskrbi za približno 60 mg vitamina C.
Vitamin C je znan tudi po svoji antioksidativnosti.
Zato jagode lahko:
- podpirajo delovanje imunskega sistema,
- skrbijo za zdrav vid,
- za zdravo in napeto kožo (vitamin C je ključen pri sintezi kolagena),
- lahko pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek rakavih obolenj,
- zmanjšujejo vnetja v telesu,
- pomagajo pri zniževanju holesterola in posledično spodbujajo zdravje srca (za to so odgovorni elagična kislina in flavonoidi – ali fitokemikalije – ki imajo prav tako močan antioksidativen učinek).
Jagode so tudi dober vir kalija (v 100 g približno 90 mg), še enega pomembnega hranila za zdravo srce – zato lahko pomagajo pri uravnavanju krvnega pritiska.
Vlaknine
Vlaknine so nujne za zdravo prebavo in jagode vsebujejo približno 2 g vlaknin na 100 g.
Težave, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkanja vlaknin vključujejo zaprtje in divertikulitis – bolezen prebavil, pri kateri pride do vnetja divertikla in je v razvitih državah dokaj pogosta, zlasti pri starejših.
Živila z veliko vlakninami so pomembna tudi za uravnavanje krvnega sladkorja in zdrave telesne teže.
Nosečnost
Folna kislina, ki se priporoča nosečnicam ali ženskam, ki poskušajo zanositi, se prav tako nahaja v jagodah – na porcijo približno 21 mg.
Folna kislina je še posebej pomembna v prvih tednih nosečnosti – za pravilen razvoj možganov, lobanje in hrbtenjače. Priporoča pa se tudi kasneje v nosečnosti.
Si lahko vsakdo privošči jagode?
Čeprav si večina lahko brez skrbi privošči jagode, so te pogost alergen, zlasti pri majhnih otrocih. Če imate alergijo (na brezo ali jabolka denimo), je večja verjetnost, da boste razvili sekundarno alergijo na jagode. V tem primeru se boste morda jagodam raje izognili.
Jagode vsebujejo naravne kemikalije, imenovane salicilati. Nekateri ljudje so občutljivi na te snovi in lahko pride do reakcije. Jagode vsebujejo tudi goitrogene, spojine, ki naj bi vplivale na delovanje ščitnice, zato se v primeru težav s ščitnico posvetujete z zdravnikom.
Pa tudi sicer: če ste zaskrbljeni zaradi alergij na hrano ali imate kakršnekoli druge pomisleke, se vedno najprej posvetujte s svojim zdravnikom ali registriranim dietetikom.
Viri:
Promising Health Benefits of the Strawberry: A Focus on Clinical Studies - /pubmed.ncbi.nlm.nih.gov
Strawberry As a Functional Food: An Evidence-Based Review
Preverite tudi:
To se zgodi, če v prehrano vključite laneno seme
Ali pa:
Kaj se zgodi z vašim telesom, ko se takoj po jedi uležete