Naribana korenina hrena je odlična priloga k mesnim jedem in narezkom, v velikonočnem času pa ne sme manjkati ob šunki in jajcih. A hren ni odličen le kot priloga. Ker vsebuje veliko vitamina C, kalij in vitamine B, je zelo cenjen tudi v zdravilstvu.
Hren je trajnica, ki pogosto raste ob robu njiv, lahko pa jo gojimo tudi na vrtu. Ima valjasto korenino z grobo lupino bledo rjavkaste barve in na videz spominja na veliko peteršiljevo korenino.
Po ljudskem izročilu hren kopljemo iz zemlje v mesecih, katerih imena se končajo na r, torej od septembra do februarja. V tem času imajo korenine čvrsto belo meso, polno ostrih sokov, medtem ko v preostalih mesecih izgubijo ostrino zaradi odganjanja listov in cvetenja.
Korenine hrena so na voljo v skoraj vsaki trgovini, vse leto, prav tako nastrgan hren v obliki omak z različnimi dodatki.
Zdravilne učinkovine
Hrenova korenina nima posebnega vonja, ko pa jo olupimo in nastrgamo, nas oster pekoč vonj in okus zdražita do solz. Solzenje in kihanje pri strganju hrena povzroča močno eterično olje, ki ga vsebuje hren.
Poleg ostrih gorčičnih olj vsebuje še veliko vitamina C, kalij, vitamine skupine B in druge učinkovine, zato je zelo cenjen tudi v zdravilstvu.
Pospešuje prebavo in prekrvavitev, spodbuja izločanje seča, razkužuje in ima celilne lastnosti. Vendar pa z uživanjem hrena ne smemo pretiravati ravno zaradi njegove ostrine.
Hranjenje
Hrenovo korenino, zavito v folijo za živila, hranimo v hladilniku, lahko tudi v zamrzovalniku, vendar pri tem izgubi nekaj ostrine. Odrežemo le toliko korenine, kot je potrebujemo, jo olupimo in nastrgamo. Nastrgan hren hitro potemni oziroma oksidira, zato ga lahko pokapljamo z limoninim sokom.
Nastrgan hren ponudimo kot samostojno prilogo k prekajenemu mesu, kuhani govedini in prekajenim ribam. Kot začimbo ga uporabljamo v omakah z dodanimi jabolki, jajci, kisom, smetano ali majonezo, pa tudi v juhah.
Priporočamo: Odlične hrenove omake
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"