Ta skromna enoletna rastlina ima v pravljicah čudežno moč, saj eno samo zrnce zraste visoko v nebo. Spomladi je s prekrasnimi cvetovi prava paša za oči, toda bistvo je skrito v zrelih plodovih . .
Prehrana
Jakec in fižolček
Prvo zrnce fižola (lat. Phaseolus vulgaris, angleško kidney beans) je skrivnostno vzklilo nekje v plodnih nedrjih ameriške celine. Zanesljivo so ga poznale že stare indijanske civilizacije od Mehike do Peruja, saj ga omenja njihova bogata mitologija. Španski konkvistadorji so ga v 16. stoletju spoznali kot del jedilnika ameriških Indijancev in ga skupaj s krompirjem, koruzo in paradižnikom, tovorom, dragocenejšim od suhega zlata, pripeljali v Evropo. Potem ko je osvojil brbončice kraljevskih španskih gurmanov, ga je papež Klemen VII. prenesel v Italijo. V Francijo je zašel kot darilo njegovi nečakinji, slavni kraljici Katarini Medičejski. Na videz skromen fižol je namreč vselej imel vpliv in zveze z ljudmi na najvišjih položajih.
Slovenci smo fižol začeli gojiti v 17. stoletju in prav kmalu nam je zaradi nasitnosti in dobrega okusa močno prirasel k srcu. Predvsem je sestavina mnogih domačih jedi na žlico, med njimi je verjetno najbolj znana jota. Fižol pa ni razvnemal le kuharsko, ampak tudi prerokovalsko in obredno domišljijo Slovencev. Tako gredo v Prekmurju fantje in dekleta na kresno noč miže otipavat fižolove prekle. Če je izbrana prekla suha, debela, kriva, visoka ali ravna, bo takšne postave tudi bodoči mož ali žena. Belokranjci pa gredo k polnočnici s tremi zrni fižola v žepu, se usedejo na trinožnik in tako vidijo čarovnice.
Od juhe do sladice
V petek zvečer, v nizu tematskih zabav, kot so ličkanje koruze in ribanje fug, lahko povabite prijatelje na prebiranje fižola, ga namočite čez noč in naslednji dan pripravite iz njega eno izmed božansko okusnih fižolovih jedi. Izbira je neverjetno pestra. Iz fižola lahko pripravite juhe, enolončnice, priloge, torte in pecivo. Strogo varovana skrivnost je, da slaščičarji pri pripravi kostanjevega pireja pogosto goljufajo s fižolom.
Pa še ena prednost – enolončnice iz fižola lahko brez skrbi jeste nekaj dni (seveda če lonec stoji v hladilniku).
Pokajte od zdravje
Nobena vrtnina, razen krompirja, nima toliko različnih sort kot fižol. Na vzhodu so vzgojili celo sorte, ki so tako velike, da jih lahko pripravimo kot majhne zrezke, po okusu in videzu podobne mesu. Pri nas gojimo številne bele in pisane sorte raznih oblik. Pripravljamo jih na različne načine, v vsaki pokrajini po svoje.
Fižol ima visoko hranilno vrednost in je bogat s skoraj vsemi esencialnimi aminokislinami. Vsebuje precej lecitina in številne rudnine: kalij, kalcij, železo, magnezij, fosfor, cink in druge. Nima posebno veliko vitaminov, vendar pa ga pri pripravi jedi običajno kombiniramo z raznimi vrstami zelenjave. Več vitaminov (predvsem vitamina E in C) vsebujejo fižolovi kalčki. Shranjevanje posušenega fižola je zelo preprosto, njegova hranilna vrednost pa ostane enaka.
Raziskave so potrdile, da fižol znižuje raven holesterola in trigliceridov v krvi, zato ga priporočajo osebam z aterosklerozo. Še posebno primeren je tudi za bolnike s srčno-žilnimi obolenji. Za ljudi z občutljivo prebavo pa je lahko “pretežek”, zato da mu dodajo začimbe in zelišča, ki ublažijo napihnjenost – kumino, timijan in majaron.
Pri uri biologije
Janezek vpraša očeta, kako nastanejo otroci, ta pa mu odgovori: “Pod preprogo daš fižolček, zjutraj pa dobiš dojenčka. ”
Janezek poskusi. Ko naslednji dan pogleda pod preprogo, najde v fižolu črva.
Janezek se zgrozi: “Fuj, če ne bi bil moj sin, bi te najraje pohodil! ”
Namakanje in predkuhanje pomaga proti pokanju
Poleg obveznega namakanja “čez noč”, brez katerega se fižol tudi v sto letih ne bi skuhal, obstaja še nekaj trikov, kako mu izboljšati okus in ga narediti laže prebavljivega. Ena od zvijač je, da ga damo v hladno vodo, kuhamo 15 minut, odcedimo in damo kuhat v novo vodo. Nekateri to ponovijo kar dvakrat. Tako iz fižola izločimo snovi, ki povzročajo njegov znameniti “napihovalni učinek” in njegove glasne posledice. To sem uspešno testirala na sebi in drugih jedcih. Drug trik je, da ga kuhamo brez soli, ker ima tako boljši okus in je hitreje skuhan. Posolimo ga proti koncu kuhanja.
Vsi recepti so za 4
Fižolova kremna juha
Sestavine:
160 g belega fižola
40 g suhe slanine
2 žlici masti ali olja
40 g čebule
2 stroka česna
1 korenček, zelene in peteršilja
2 žlici moke
1 l jušne osnove ali vode
malo belega vina
lovorov list, sol, poper
Priprava:
Fižol preberemo in operemo, ga damo v lonec in dolijemo mrzlo vodo. Malo ga pokuhamo in odcedimo. Vrnemo ga v lonec in prelijemo z jušno osnovo ali vodo. Dodamo na kocke narezano slanino in zelenjavo. Kuhamo na majhnem ognju, dokler se sestavine ne zmehčajo. V kozarcu mrzle vode razmešamo žličko moke in vlijemo k fižolu, da se zgosti. Juho pretlačimo skozi cedilo ali še bolje – s paličnim mešalnikom. Jed vnovič zavremo ter dodamo vino in poper. Solimo po okusu. Kremno juho lahko postrežemo nekaj rezinami trdo kuhanih jajc in posuto s sesekljanim peteršiljem.
Na obrok:
245 kalorij, 35 g ogljikovih hidratov, 13 g beljakovin, 6, 5 g maščob.
Fižolova solata
Sestavine:
600 g kuhanega fižola
1 večja glavica čebule
bučno olje, balzamični kis
sol in poper
Priprava:
Kuhan fižol začinimo po okusu. Lahko mu dodamo koruzo ali naribano rdeče oziroma belo zelje.
Na obrok:
67 kalorij, 1, 5 g beljakovin, 7 g ogljikovih hidratov, 3, 75 g maščob.
Ričet s fižolom
Sestavine:
500 g prekajenih svinjskih rebrc
320 g fižola
120 g ječmenove kaše (ričeta)
šopek peteršilja
4 stroki česna
80 g čebule
3 žlice masti ali olja
mleta rdeča paprika po okusu (sladka, pekoča ali obe)
lovorov list
sol in poper
Priprava:
Fižol skuhamo že prejšnji dan. Posebej skuhamo svinjska rebrca (ki jih prej operemo pod toplo vodo in razrežemo na dva kosa za vsak obrok), vodo od kuhanja prihranimo. Tudi ječmenovo kašo skuhamo posebej. Kuhan fižol precedimo in pomešamo z ječmenovo kašo. Dodamo meso in vse skupaj zalijemo z vodo, v kateri se je kuhalo. Pozor, dodajte ravno pravšnjo količino tekočine, da ne bi bila jed bodisi preslana bodisi preredka. Čebulo drobno sesekljamo in popražimo na masti ali olju, da postekleni. Dodamo ji rdečo papriko in česen ter vse skupaj vmešamo v ričet. Pri koncu kuhanja dodamo še peteršilj in lovorov list ter po potrebi dosolimo in popopramo. Po želji lahko dodamo malo pekoče paprike v prahu ali vinski kis. K tej jedi se odlično prilega solata iz svežega ali kislega zelja.
Na obrok:
788 kalorij, 49 g beljakovin, 29 g ogljikovih hidratov, 42 g maščob.
Pečeni fižol (gravče na tavče)
Sestavine:
500 g belega fižola (tetovca)
2 večji glavici čebule
4 stroki česna
2 suha pekoča feferona
20 dag svežega paradižnika
malo sveže zelene
2 sveži papriki
nekaj rezin slanine
žlička mlete rdeče paprike
malo sesekljanega peteršilja
4 žlice olja
žlica moke
malo sesekljane sveže mete
sol in poper
Priprava:
Fižol namočimo čez noč ter ga naslednji dan odcedimo in skuhamo. Nekaj tekočine odlijemo, malo pa je pustimo. Sesekljano čebulo popražimo na olju, jo posujemo z mleto papriko in dodamo paradižnike, strt česen ter na kocke narezano zeleno in papriki. Vse skupaj posujemo z moko. Dobro premešamo in dodamo fižol z malo tekočine, v kateri se je kuhal. Vmešamo nasekljana pekoča feferona, sol in poper ter na kratko prevremo. Stresemo v naoljen lončen pekač, prekrijemo z rezinami slanine, prelijemo z žlico olja ter posujemo z nasekljano meto in peteršiljem. Pečico segrejemo na 180 °C ter pečemo 20 minut. To je najboljša priloga na svetu k slastnemu mesu z žara!
Na obrok:
202 kaloriji, 7, 7 g beljakovin, 21, 7 g ogljikovih hidratov, 9, 5 g maščob.
Mineštra z bobiči (kraška specialiteta)
Sestavine:
240 g mlade koruze (“bobičev”)
120 g rdečega fižola
240 g krompirja
1 večji korenček
60 g prekajene slanine
kost od kraškega pršuta
30 g česna
šopek peteršilja
sol, poper, lovorjev list
Priprava:
Pršutovo kost očistimo in na kratko pokuhamo v vodi, potem pa jo damo kuhat skupaj z namočenim rdečim fižolom. Če nimamo pršutove kosti, lahko uporabimo kocke pršuta, ki jih dobimo v vsaki bolje založeni trgovini z živili. Kost lahko nadomestimo s 50 grami kock kraškega pršuta. Ko je fižol skoraj kuhan, mu dodamo mlado koruzo. Pripravimo pesto: drobno nasekljamo slanino, česen in peteršilj, premešamo in dodamo fižolu skupaj s krompirjem, narezanim na kocke in lovorovim listom. Ko je vse kuhano, izvlečemo iz lonca kost, odstranimo z nje meso, ga narežemo na koščke in vrnemo v mineštro. Začinimo po okusu in varčujemo s soljo, saj je pršut že slan. Juho pustimo stati 15 minut, preden jo postrežemo.
Na obrok:
270 kalorij, 15 g beljakovin, 44, 5 g ogljikovih hidratov, 4, 7 g maščob.
Fižolove kroglice
Sestavine:
400 g kuhanega fižola
150 g sladkorja
150 g margarine ali masla
200 g suhih fig (po želji)
2 rumenjaka
200 g mletih piškotov
50 g sesekljanih orehov
žlica ruma
žlička limoninega soka
2 rebrci jedilne čokolade
Priprava:
Kuhan fižol pretlačimo. Rumenjake in sladkor mešamo tako dolgo, da dobimo gosto spenjeno maso. Nato dodamo maslo, pretlačen fižol, drobno narezane fige, orehe, rum, limonin sok in zmlete piškote. Vse dobro premešamo. Iz nastale mase oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v mešanici kristalnega sladkorja in grobo naribane čokolade. Postrežemo jih v papirnatih košaricah.
Na kroglico:
62 kalorij, 9, 5 g ogljikovih hidratov, 0, 7 g beljakovin, 3 g maščobe.
Vida Voglar